Nasprotja jeze

Nasprotje jeze so dobrota, potrpežljivost, prijaznost, prešernost, dobrovoljnost, tolerantnost, veselje, humor …

Potrpežljivost je temelj vsakega dela. Gre za vprašanje obvladovanja energije. Brez nje obupamo že ob prvi zapreki, ki nam oteži napredek. Prava potrpežljivost je zavestna – svojo nestrpnost krotimo z voljo.

Potrpežljivost je doma v prvi čakri; povezana je z izvorom vitalnosti. V modernem času čislamo hitrost; čas je zlato. To pa je v nasprotju s potrpežljivostjo. To se še posebno pozna pri mladih generacijah, ki imajo za razvoj potrpežljivosti vse slabše pogoje.

Potrpežljivost je v obratnem sorazmerju z močjo ega: večji ko je ego, manj smo potrpežljivi. Je tudi stvar temperamenta: močan temperament pomeni slabšo potrpežljivost.

Tolerantnost in potrpežljivost sta sestri. Da bi bil toleranten, moraš sprejeti drugačnost, razumeti drugega in mu dovoliti svobodo razmišljanja, čutenja in izbire. Tolerantnost do partnerja se okrepi, ko se zavemo, da nam prav on kaže najbolj skrite plati našega ega in s tem daje najboljše možnosti za naš napredek.

Dobrota je lastnost duše, ki deluje trajno in ne hipno, kot bes, zato lahko premaga jezo in bes. Dobrota je srčen odnos do bližnjega. Povezana je z voljo in plemenito namero in je možna le, ko delujemo iz duše in sledimo volji Očeta. Dobrota ni dobrodelnost; včasih je dobrota komu prisoliti zaušnico, če prav to potrebuje. Dobrota je odraz svetosti - kaže se v ljubeznivosti, prijaznosti, nežnosti, mehkobi, obzirnosti, toplini, razumevanju.

V življenju nenehno izbiramo in se odločamo; odločitve naj bi temeljile na treznosti, logiki, srčnosti in razumevanju. Kadar se odločimo delati dobro – razumevajoče, tolerantno in sočutno, naše dejanje ne bo imelo karmičnih posledic. Odločitev delati dobro je edina modra izbira.

V sodobnem svetu, ki čisla moč in razum, je dobrota izrinjena na obrobje. Najdemo jo v preprostih ljudeh, ki jih civilizacijski vrtinec še ni posrkal. Ne le moški, z njo imajo težave tudi ženske.

Veselje je notranje, emotivno stanje človeka, ki izvira iz duše, ne iz ega; egu pripada zgolj zadovoljstvo. To je stanje notranjega navdušenja, ki navdihuje in budi optimizem.

Humor je sredstvo, ki nas lahko potegne iz egoičnega filma. Tako izstopimo iz ega in delujemo brez njegovega pokroviteljstva. Tudi humor izvira iz duše. Smejemo se lastnim hibam, zmotam in dejanjem, ne da bi se pri tem obsojali ali poniževali. Antična gledališča so počela prav to.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih