Jeza je bržkone najpogostejša jed na našem čustvenem jedilniku in eden največjih problemov sedanjega časa. Pogoltne ogromno naše vitalne energije, njeno bistvo pa je - nesposobnost soočiti se z realnostjo.

V nas se porodi, ko je kako opaženo dejstvo, okoliščina ali dejanje v nasprotju z našimi ustaljenimi predstavami ali željami, a ti so pogosto skregani z resničnostjo. Ego je soočen z nečim, česar ne more prebaviti, zato hipoma zbere veliko čustvene energije ter jo usmeri v nasprotovanje, upor.

JezaJeza je pogosta vsebina naših odnosov, zato povzroča velik delež karmičnega bremena. Veliko jeze gre na rovaš frustriranih, zatrtih želja. Še nikoli zunanji svet ni bil tako mikaven; skušnjav - zapeljivih dobrin, možnosti za užitke ter priložnosti za mikavna izkustva je vse več, vse to pa v sodobnem človeku poraja želje brez konca, ki pa jih praktično ni mogoče uresničiti. Postajamo vse bolj izbirčni, zahtevni in sebični, naši odnosi pa gredo s slabega na slabše; so vse bolj plitvi, omejeni na kratko informacijo, oropani čutenja in globine, zato nas vse manj zadovoljujejo. Civilizacijski vrtinec nas vse bolj vleče v umetni svet prostorov in predmetov, kjer je vse plačljivo in pogojeno, in trga naš stik z naravo. A v tem svetu ni mogoče najti sreče ali neskaljenega zadovoljstva, saj ob še tako veliki uresničeni materialni želji duša ostane lačna. Tisto, kar si želi, pač ni s področja materialnosti.

Ko iz resničnega sveta vse bolj bežimo v virtualni svet in naše predstave o stvarnosti ob tem postajajo vse bolj nerealne in izmaličene, se jeza poraja na vsakem koraku. Dandanes moški nimajo več svoje »jame«, kamor bi se zatekli in stvari v miru prežvečili. Nekako se od njih pričakuje, da so civilizirani in obvladani. To že samo po sebi ustvarja stisko in jezo.

Zanimivo je, da se nekateri z jezo igrajo in jo izkoriščajo kot orodje za dokazovanje svoje superiornosti in uresničevanje svojih sebičnih ciljev. Ko denimo nezadovoljstvo nad kakim partnerjevim dejanjem (ali nedejanjem) izkoristijo za napad nanj, v njem budijo občutek krivde in neustreznosti ter tako utemeljujejo svojo superiornost. V zakonskih zvezah takim dejanjem marsikdaj sledijo tihi tedni, ko zaradi hude zamere prizadetega pride do popolnega komunikacijskega mrka, vse dotlej, dokler se užaljenost ne poleže.

Jeza ima lastnost kopičenja; nezadovoljstvo se določen čas nabira, nato pa, navadno zaradi povsem nepomembne malenkosti, pride do izbruha, »prelitja čaše«, ko se v nenadzorovanem navalu čustveno izpraznimo.

Nekatera ljudstva – denimo Kitajci in Japonci – jeze ne kažejo temveč jo tlačijo vase. To je zelo nezdrav način omejevanja svobode izražanja. V jezi potlačena čustvena energija mora izhod najti skozi različne »ventile«, v obliki grobosti ali agresivnosti.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih