Na svetu najverjetneje ni človeka, o katerem bi bilo prelitega toliko črnila kot o Jezusu Kristusu. V času, ko islam preplavlja Evropo, so oživeli poskusi, da bi krščanski nauk in Jezusa diskreditirali in krščanstvo odrinili na obrobje kot nekaj nepotrebnega, celo nezaželenega. Soočeni smo s predlogi umika krščanstva iz javnega življenja. Gre za rušenje samih duhovnih temeljev evropske civilizacije.

Ideja, ki prihaja iz Anglije, se zdi nepoučenim precej logična: tako bi se izognili verskim nasprotjem z muslimanskimi begunci in migranti, ki jim vera predstavlja osrednjo življenjsko os. Nekateri, vključno z najslavnejšo jasnovidko Babo Vango, so prepričani, da se krščanstvu ne obeta svetla prihodnost, ker bo pred napadom islama, agresivnejšo religijo z močneje izraženimi vrednotami, preprosto klonilo. Tretja svetovna vojna naj bi potekala med krščanskim in islamskim svetom, z njenim koncem pa Jezusnaj bi bila predstavljena nova vera, ki je menda že v pripravi. Ta naj bi bila ustoličena skupaj z novim svetovnim redom (New World Order), ki ga napovedujejo. A vse kaže, da ne eden ne drugi ne prinašata nič dobrega.

Bi za krščanstvom res najbolj žalovali otroci, ki bi izgubili Božička? Z izgubo krščanskih vrednot, zasidranih v srcih ljudi, bi prišlo do obsežne duhovne in moralne erozije, do razmaha vladavine najbolj hladne, brezobzirne in preračunljive brezsrčnosti, kakršno načrtuje peščica brezvestnežev, ki so si doslej prilastili že vse bogastvo in vzvode sveta.

Ali je krščanstvo res v zatonu? Marsikdo mu očita, da v sebi nima potrebne duhovne moči, ki izvira iz tesne povezanosti religije z življenjem. Pravzaprav že od njihovega nastanka nobena od cerkva, ki so izšle iz izvornega krščanstva, ne kaže resnične pripravljenosti, da bi se povezala z aktualnim življenjem in poskrbela za živost in aktualnost duhovnega nauka. Ob številnih življenjskih vprašanjih - enakopravnost žensk v duhovništvu, celibat, kontracepcija itd. - cerkveni očetje s cerkvenimi prvaki na čelu ostajajo togi in neuklonljivi.

Tako kot druge religije je tudi krščanstvo koncept, ki z zgodbami, obredi in etičnimi zapovedmi vnašajo v življenje red in mu dajejo smisel. Usmerja k notranjemu spoznanju Stvarnika, ki je nosilec najvišjega reda; a to spoznanje je možno le skozi spoznanje in občutenje nas samih, preko ozaveščenja lastnega bistva. Takšno spoznanje je temelj resnične vere.

Če osupljivega stvarstva ne bi upravljala človeškemu umu nepredstavljiva inteligenca, bi vesolje, prepuščeno naključju, ne imelo nikakršnih možnosti za svoj razvoj. Ko dojamemo, da naših življenj ne upravljajo le fizikalni zakoni, se lotimo širjenja svojega spoznavnega obzorja preko meja materialnega; tako se prebudi naše duhovno zavedanje. V vsem prepoznamo Stvarnikovo inteligenco in se zavemo, da je naše življenje – iskra zavesti, delec Univerzalne kozmične zavesti, v jeziku religije imenovane Bog.

Vera kot resnično notranje spoznanje nikoli ni plod le intelektualnega, umskega razumevanja posameznih informacij, pa naj bodo te še tako izčrpne in natančne, temveč to spoznanje vključuje tudi čustveno, duševno komponento. Zgolj z intelektom ni mogoče doseči duhovnih višin in globokih spoznanj. Potrebno je poglobiti se in vživeti v vsebino zamisli, ki ji želimo priti do dna. Z intelektom na primer ni mogoče razumeti in dojeti življenja pač pa ga je mogoče občutiti kot čustveno in duhovno dogajanje v naši notranjosti.

Čeprav nam dandanes niti na misel ne pride, da bi se vprašali, kašen smisel ima vera, to vprašanje še zdaleč ni nepomembno. Morda je zdaj pravi čas, da se tudi neverni vprašajo, kakšni so dobrodejni vplivi krščanstva in kakšne posledice bi imel njegov zaton.

Navzlic nekaterim upravičenim očitkom je predvsem krščanska religija tista komponenta naše tradicije, ki je bila v preteklosti zaslužna za moralni kodeks in utemeljitev duhovnih idealov, vrednot in vrlin. Žal humano naravnanost nauka ruši s svojim slabim zgledom že Cerkev sama; neiskrenost, nečednosti in pretekli zločini Cerkve so marsikoga odvrnili od krščanskega nauka. Zato ne čudi, da je materializmu, ki je najkrajša pot do pozabe naše duhovne narave in odtujitve od Boga, uspelo odriniti krščanstvo in v nas poroditi odpor do vsega duhovnega.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih