Pomen duhovnega iskanja

Stališče številnih, da se nam v zemeljskem življenju ni treba ukvarjati z razmišljanji o posmrtnem življenju, je ob vsem povedanem podobno skoku v vodo, ne da bi predhodno preverili njeno globino. Se res lahko požvižgamo na neugoden scenarij onkraj, na osamo, verjetnost služenja temnim silam ter na klavrno naslednje utelešenje? Pomembno je vedeti, da napak, ki smo jih storili v zemeljskem življenju, onkraj ni mogoče popraviti.

V sedanji fazi razvoja človeštva se morajo duše v fizičnem življenju učiti jezika duhovnega življenja. Za znanje, za svetlobo, s katero si posvetimo v onostranstvu, moramo sami poskrbeti za časa življenja. Onkraj namreč o duhovnosti vemo le to, kar se o tem naučimo na Zemlji. Tam se o duhovnem svetu ne moremo ničesar naučiti. Tam ni knjig, knjižnic in učiteljev. A če hočemo onkraj za duhovni svet v pravem pomenu besede obstajati, moramo govoriti duhovni jezik.

V onostranstvu smo brez duhovnega znanja osamljeni, oropani za stik z živečimi svojci. Za komunikacijo so potrebna obojestranska duhovna občutenja. Ko so nekoč ljudje odhajali spat z molitvijo, so veliko napravili tudi za svoje pokojne drage. Še posebno zato, ker se mrtvi hranijo z duhovnimi mislimi in občutenji svojih bližnjih. Če beremo mrtvim duhovna čtiva, so nam ti še kako hvaležni.

Duhovna znanost, ki je možna edino na Zemlji, nas poskuša približati svetu nadčutne resničnosti. Vse sedanje duše so živele že v preteklosti, ko je bila duhovna zaznava še zelo živa, zato duhovna znanost pravzaprav le prebuja v podzavest potisnjene potenciale. Danes na zadostuje več stara gola veroizpoved; za duhovno opazovanje onostranskega sveta potrebujemo duhovno-znanstveno razumevanje. Od raziskav zunanjega fizičnega sveta, ki je vedno bolj abstraktno in učeno, pusto in prazno, se je treba preusmeriti k opazovanju duhovnega življenja, ki je srčno naravnano, globoko občuteno, osrečujoče in polno božanskega miru in lepote.

Eden prvih korakov k napredku pa je spoznanje sveta, v katerem se znajdemo po prestopu praga smrti. Jasnovidnost je možno obnoviti z ustrezno uporabo eteričnih sil, tistih, ki so odgovorne za izgradnjo govornih organov. Ob koncu zemeljskega razvoja bo človek tako daleč, da bodo razlike med živimi in mrtvimi skoraj povsem izginile. Na Zemlji bo ponovno zavladalo duhovno, kajti človeštvo je na poti poduhovljenja.

Življenje na Zemlji poteka natančno po meri, ki je bila za nas pripravljena v času med smrtjo in ponovnim rojstvom. Seznanjenost s procesom, ki se odvije v onostranstvu, lahko bistveno prispeva h krepitvi zavesti o naši božanskosti. Ta zavest je končni cilj duhovnega razvoja človeka.

Kabir Kristus je vsemu človeštvu položil na srce: »V vseh vas živi božansko. Kaj potem niste bogovi?«

Ko se ponoči zazremo v zvezdnato nebo, se čutimo povezani s to lepoto, ker se v nas nezavedno zganejo spomini na izkustva, stkana v tem nepopisnem nebeškem prostranstvu. Zdi se močno oddaljeno, pa vendar je zelo blizu, celo del nas.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih