Zakaj nas, ko se zazremo v širjave zvezdnatega neba, prevzame občutek veličastnosti in vznesenosti? Zakaj nas takrat napolni poseben, izpolnjujoč vtis, da se tam dogaja nekaj, kar je tesno povezano z nami? Ali je res, kar pravijo modri, da je kozmično prostranstvo dom, v katerega se mi, otroci zvezd, vedno znova vračamo?

Uganka posmrtnega življenja je ena največjih zagonetk človeka. Številni verjamejo trditvam novodobnih avtorjev, da nas ob smrti potegne skozi tunel in usmeri k svetlobi, pred katero polagamo račune za minulo življenje. Ali nam je treba umreti, da bi se o tem sami prepričali? V svojih jasnovidnih raziskovanjih nam je pot duše po smrti - kljub pičlim izraznim možnostim jezika pri opisovanju duhovnih pojavov - podrobno predstavil veliki antropozof Rudolf Steiner. V nadaljevanju podajam svoje dojemanje vsebine india faqcenter 13njegovih dvajsetih predavanj na to temo v letih 1912 in 1913, zbranih v knjigi Jasnovidna preiskovanja življenja med smrtjo in ponovnim rojstvom. To izjemno knjigo smo nedavno dobili tudi v slovenskem prevodu.

Osupljiv je podatek, da je človek le v času svojega telesnega življenja vezan na določen kraj in (zelo) omejen prostor, v času med smrtjo in ponovnim rojstvom pa zavzema neprimerljivo večji del kozmičnega prostranstva. Pravzaprav njegovo duhovno telo postopoma napolni celoten Sončev makrokozmos. To lahko razumemo le ob zavedanju, da človek še malo ni le kup mesa z nekaj zavedanja, pač pa zavestna duša, ki jo fizikalni zakoni ne omejujejo.

Človekov obstoj nikakor ni odvisen le od planeta Zemlja. Nič manj ni odvisen od drugih kozmičnih teles in vesoljnih sil, ki nas obdajajo. Astrologija razlaga vplive posameznih nebesnih teles na naše življenje, a ti vplivi se še zdaleč ne končajo z našo smrtjo; pravzaprav se takrat še okrepijo.

Življenje po smrti dejansko poteka v še tesnejši povezavi s kozmičnimi silami, ki so zaslužne za delovanje različnih vidikov naše duševnosti, za delovanje instrumentov, ki so odgovorni za dogajanje na fizični, energijski, čustveni in mentalni ravni. Če se omejimo na izrazoslovje, ki ga uporablja Steiner, so ti instrumenti poleg fizičnega telesa še naša subtilna telesa – eterično, astralno telo in Jaz. Ta telesa so popolnoma odvisna od kozmičnih sil. Naše eterično telo potrebuje za razvoj in obnovo sile Sonca. Za izgradnjo in vzdrževanje našega astralnega telesa, ki je produkt Mesečevih sil, pa se morajo denimo angažirati tudi sile Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra in Saturna.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih