Avtor besedila: Samo Simčič

O duhovnosti se rado govori kot o nečem »v oblakih« ali, kot da je skrivnost, zato je mogoče s tem, kar naj bi pomenila ta beseda, ravnati brez ustrezne osvetlitve in manipulirati z nejasnostjo. Lahko se kot avtoriteta, ki ve, kaj je duhovnost, drugi pa ne, povzdignemo nad druge ter si jih podrejamo. Da bi se temu izognili, je koristno zastaviti si vprašanje: Kaj je duhovnost? To je treba začutiti, pravijo nekateri, in ne vedeti, kajti vedeti, to je »samo« pojem.

Vsako stvar najprej opazimo s svojimi čuti. Vendar se na to, kar zaznamo in kar se vtisne v nas, tudi odzovemo. Stvar nam je prijazna ali neprijazna. Samoumevno je, da se temu, kar nam je prijazno, približamo s svojim bitjem in tako si k temu odpremo vrata, medtem ko se od neprijaznega odvračamo in se s tem ukvarjamo le, če obstaja za to resen razlog. V tem, drugem primeru premagamo neprijaznost stvari.

Kaj pomeni približati se stvarem, ukvarjati se z njimi, potem ko smo jih zaznali s čuti in so se vtisnile v nas? O njih mislimo. Spoznavamo jih. Zavemo se jih, tako da ostanejo v našem spominu – ali pa utonejo v pozabi, od koder jih je mogoče priklicati v spomin, ali pa tudi ne. Prav gotovo pa ostane v nas izkušnja, da smo mislili in spoznavali in da to ostane nekje v nas – ali nekje zunaj nas. Zavemo pa se tudi, da smo nekdo, ki lahko to, kar čutimo in kar se je vtisnilo v nas, kar nam je prijazno ali neprijazno; da smo nekdo, ki lahko to misli, spoznava in ohranja v zavesti. Kdo je ta »nekdo« in kaj? To je človekov jaz.

Ali lahko tudi duhovnost tako kot stvari opazimo najprej s svojimi čuti? Ali se tudi nanjo odzovemo tako, da nam je prijazna ali ne, da se ukvarjamo z njo, mislimo o njej in jo spoznavamo? Ali lahko opazujemo, zaznavamo in čutimo tudi pojme? Kajti duhovnost je nekaj, lahko rečemo nekaj pojmovnega, saj je beseda »duhovnost« pojem, in jo seveda nekako začutimo, se nato s tem občutkom ukvarjamo in se ga nato zavemo. Ne ostanemo zgolj pri čutenju in občutku. To je ne le normalno za človeka, temveč tudi neizogibno. Ukvarjamo se s tem. Prodiramo v to in sicer tako, da imamo pred seboj pojav, predmet ali pojem, lahko le po spominu, in ga osvetlimo z mišljenjem. Nekateri lahko prodrejo v čutenje in v zavest globlje kot drugi, ki se morda zadovoljijo le z delno razjasnjenimi predstavami. To je odvisno od pozornosti, od volje in vztrajnosti.

Tisti, ki menijo, da duhovnost predvsem čutijo, prav gotovo tudi vedo, kaj je duhovnost. Morda močneje čutijo kot se zavedajo ali kot morejo to izpovedati v besedah in mislih. Nekaj prav gotovo vedo, sicer ne bi vedeli, da obstaja duhovnost. Mogoče jih je tudi izzvati, da povedo, kaj čutijo, da je duhovnost. Kajti ni človeka, ki ne bi mislil ali ki bi samo čutil, ne da bi mislil. Mišljenje je temeljno človeško, je temelj človeškega bitja.

Duhovnost je pojav in ni konkreten predmet. Ne moremo je začutiti s fizičnimi čutili, jo videti z očmi, slišati z ušesi, vohati, okušati in otipati. Je neotipljiva. Obstaja brezmejno število pojavov, ki so neotipljivi, na primer: prijateljstvo. Ali moralni doživljaj zvestobe, resnicoljubnosti, spoštovanja. Ti doživljaji ne prihajajo iz zunanjega sveta, temveč iz intuicije, ki zaznava dejstva duhovnega sveta. Nekaj mora biti v nas, da to začutimo in se tega zavemo. Iz tega lahko realno sklepamo, da so v nas še druga čutila, s katerimi zaznavamo neotipljivo, nepredmetno stvarnost. Moralni doživljaji so določena razpoloženja. Tudi duhovnost občutimo kot razpoloženje. Imamo notranji občutek za to.

Zlahka je mogoče reči: notranji občutek je nekaj povsem osebnega. To je sicer res, vendar tudi s tem, zgolj osebnim občutkom zaznavamo dejstva v človeku in duhovnem svetu – tako kot s tipom zaznavamo predmete, ki jih nato priznavamo kot dejstva in kot stvarnost. Gre za to, da ta občutek priznamo kot dejansko čutilo. To je čutilo za to, kar se dogaja v našem sebi in ga zato lahko imenujemo čutilo za jaz ali jaz kot čutilo.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih