Marsikdo bi ob tem vprašanju pritrdil posplošenemu mnenju, da je človek najinteligentnejša žival. Čeprav to v določeni meri drži pa je to prav slaba definicija človeka. A z vprašanjem, kaj je pravzaprav človek, se večini ne zdi vredno ukvarjati. Prav zato je naše življenje mizerno in polno stisk. Ko bi zares vedeli, kaj smo, bi od življenja imeli bistveno več, s prepoznanimi potenciali pa bi živeli mnogo srečneje.

Dejstvu, da je povprečno mnenje tako daleč od resnice, botruje več dejavnikov, predvsem pa tradicija, ki nas je zapeljala v slepo ulico. Ne le, da znanost temu vprašanju ne posveča prepotrebne pozornosti, tudi religije nas napeljujejo na krivo pot. Čeprav je bil v preteklosti odgovor na zastavljeno vprašanje v njihovi domeni, pa nas niso vodile k cilju. Še več; krščanska religija nam je postregla s pogledi, ki na tem področju ustvarjajo veliko megle. Preden se v naslovu zapisanega vprašanja lotimo, je zato koristno nekaj megle, ki nam preprečuje videti resnico, razbiti.

Marsikdo bi ob tem vprašanju pritrdil posplošenemu mnenju, da je človek najinteligentnejša žival. Čeprav to v določeni meri drži pa je to prav slaba definicija človeka. A z vprašanjem, kaj je pravzaprav človek, se večini ne zdi vredno ukvarjati. Prav zato je naše življenje mizerno in polno stisk. Ko bi zares vedeli, kaj smo, bi od življenja imeli bistveno več, s prepoznanimi potenciali pa bi živeli mnogo srečneje.

zanimivez-sDejstvu, da o samih sebi tako malo vemo, botruje več dejavnikov, predvsem pa tradicija, ki nas je zapeljala v slepo ulico. Ne le, da znanost temu vprašanju ne posveča prepotrebne pozornosti, tudi religije nudijo le omejeno pomoč. Čeprav je bil v preteklosti odgovor na zastavljeno vprašanje v njihovi domeni, pa je bilo, tudi v krščanstvu, izvorno čisto znanje močno izkrivljeno. Religijam je postalo najpomembneje obvladovanje množic; predstavljeno nam je bilo le tisto, kar je bilo po volji verskih voditeljev.

Kje naj človek dandanes najde manjkajoče znanje, nujno za globlje razumevanje sveta in sebe? V šolskih knjigah, pa tudi v znanstvenih razpravah in zgodovinskih študijah ga ne najde. Treba je poseči v neznanstvene, alternativne vire, izročila in zapise starih ljudstev, a tu je materiala toliko, da ga je težko predelati.

Ob tem naletimo tudi na problem. Od poglabljanja v najstarejšo zgodovino in v izvor človeka nas v krščanskem svetu odvrača v nas vgrajen mentalni program. Gre za dva verska arhetipa, s katerima se dandanes človek ne ukvarja, pa vendar na nas delujeta iz podzavesti: izvirni greh in izgon iz raja. Predstavljata važna elementa naše mizerne podobe o sebi, naše tragične omejenosti, lahko bi rekli – majhnosti. Sta temelja miselnosti, ki nam preprečuje dojeti lastno božansko naravo in neverjetne potenciale, ki se skrivajo v nas. Dejstvu, da poseganje v vprašanja, povezana z našim bistvom, ustvarja v nas nelagodje, se pridružuje še dejstvo, da se nam ob sedanji potrošniški naravnanosti to zdi povsem nepomembno. Prevladujoč svetovni nazor, ki vse nematerialno in duhovno odriva v področje nepomembnega, ima posledico, da se vse bolj oddaljujemo od svojih duhovnih korenin. A saj za ukvarjanje s svojo notranjostjo v čedalje ostrejšem boju za preživetje niti nimamo časa.

Po krščanski tradiciji sta izvirni greh storila prva človeka, Adam in Eva, ko sta utrgala sadež iz prepovedanega drevesa, drevesa spoznanja. Bog je njima in vsem človeškim potomcem – kako strahotna sodba! - namenil kazen - izgon iz Raja. Krščanska tradicija tako že ob rojstvu da pečat grešnosti vsakemu človeškemu bitju. Grešnost, ki je bila skozi stoletja krščanske vzgoje vcepljena v glave številnih generacij naših prednikov, je tako vtkana v same temelje naše predstave o sebi. Sveto pismo pa problema ne obdela ustrezno. Ne pojasni natančno, kaj je bilo narobe in kakšna je rešitev problema. Iz trganja prepovedanega sadu z Drevesa spoznanja ne moremo razbrati, da je šlo za spolno napako, odklon od naravne spolnosti. Prav tako ne pojasni, kako je zaradi te napake človek zabredel v materialnost in sebičnost. Namesto pouka in razlage ponudi pravljico, ki služi predvsem ustvarjanju strahu.

Da bi lahko razumeli bistvo človeka, moramo napraviti miselni preboj in celotno pojavno stvarnost močno razširiti – na notranji svet, duhovno dimenzijo. Šele tako lahko ustvarimo trden temelj za temeljno spoznanje, da smo ljudje - duhovna bitja.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih