Koraki do spoznanja

Vsako spoznanje gradi na predhodnih spoznanjih, torej postane možno zaradi predhodnih spoznanj. Zanimivo je, da se naslednje spoznanje lahko zdi celo v nasprotju s predhodnimi.

Kakšna je videti pot upornega iskalca razsvetlitve, iskalca končnega spoznanja?

  1. Prvi korak je spoznanje, da nisem vse to, kar običajno ljudje mislijo, da so. Jaz nisem oseba. Oseba so spomini, znanje, navade in ostale lažne identitete, gospod ta in ta. Zato sem opustil vse to. Vidim, da so to samo lažne identitete, ustvarjene z razmišljanjem.

  2. Drugi korak je uvid, da jaz nisem niti najintimnejša stvar - svoje telo (po Nisargadatti je identifikacija s telesom najbolj žilava). Jaz nisem um ali njegova miselna vsebina. Jaz nisem niti ta kemija vsega. Nekdo lahko porabi celotno svoje življenje, a tega ne spozna.

  3. Nadalje, če to vse zgornje odštejem, kaj še ostane? Samo občutek gole eksistence, občutek prisotnosti, občutek, da sem tukaj, zavest. Tako spoznam, da sem jaz ta zavest sama, občutenje eksistence. Jaz moram biti TO! Kaj je to? Je zelo subtilno, toda sedaj prihajam bliže. To je prepoznanje mistične fraze »jaz sem, ki Sem« in sočasno s tem spoznanjem pride spoznanje moje neomejenosti.

    Spoznanje »jaz sem« prinaša s seboj razumevanje, da ni nobene takšne stvari, kot je osebnost (ego). Ego je umetna tvorba, iluzija. Tisto, kar je resnično, je "jaz sem". Skozi »jaz sem« živi splošna univerzalna zavest; vsakdo in vsaka živa stvar jo čuti na enak način. Mi sami ne kreiramo občutka »jaz sem«. Ta občutek prisotnosti izvorne bitnosti, ki se spontano pojavi na ozadju praznine, nasledimo in prejmemo iz vira, ki je brezobjektno, čisto zavedanje.

    Ne smemo pozabiti, da je spoznanje »jaz sem« že zelo globoko spoznanje. Mnogi se bodo tu preprosto ustavili v uživanju brezosebne vse splošne bitnosti. To je spoznanje Boga in spoznanje - jaz sem Bog. Na tej ravni spoznam svojo neločljivo povezanost z vsem, kar je. Ni entitete, ki bi bila ločene od mene, tudi Bog ne. Torej sem jaz Bog! Vse se dogaja v meni kot veličastna predstava, sestavljena iz iluzij.
  4. Ko sem v pravi meri stabiliziran v občutku prisotne zavesti »jaz sem«, sem nazadnje zrel za dokončno spoznanje. Tisti, ki vztrajajo najdalje, se prebijejo do zadnjega spoznanja, da je vsa bitnost, celo obstoj Boga, še vedno oblika iluzije in dvojnosti.

    Zadnje spoznanje je, da samo premik v čisto zavedanje, čisti absolut, odpravi zadnjo identifikacijo splošnega »jaz sem«. Zavedanje bo obstajalo naprej, brez dvoma in z njim vse aktivnosti življenja, toda moja identiteta se bo vrnila nazaj v svoj izvorni dom, v čisto zavedanje, ki je bilo pred zavestjo.


    Zadnja stopnja je najtežja. Mnogi lažje odložimo nižje identifikacije, podobno kot stare obleke, da ostanemo goli v vsesplošni zavesti. Toda kdo lahko odloži občutek svoje bitnosti? Hočemo obstajati, ljubimo svoj obstoj in groza nas je, da nas nenadoma ne bi bilo več. To je strašljivo, gledano od spodnje stopnje do končne realizacije v absolutu, kar pomeni izgubo sebe. Kdo na Zemlji si želi, da bi kompletno izginil? Redki so ti, ki to zmorejo. Nad vsem tem je želja ega - jaz želim biti, obstajati, živeti!

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih