O sreči in željah

Prepričanje, da je tvoja sreča odvisna od ljudi in stvari, je nastalo kot posledica neznanja o tvoji pravi naravi. Modrost je spoznanje, da ti za srečo ni potrebno nič drugega kot spoznanje svoje Biti.

Le tisto, kar je v skladu s tvojo resnično Bitjo, te lahko osreči, a svet, kakršnega ti opažaš, je neposredno zanikanje stvarnega.

Resnične sreče ne moreš najti v minljivih stvareh, ki se spreminjajo. Zadovoljstvo in bolečina se neizogibno izmenjujeta.

Sreča prihaja iz Biti in jo je moč najti le v Biti. Le nekaj tako prostranega, širokega in globokega kot tvoje resnično bistvo, te lahko napravi resnično in trajno srečnega. Najdi svoje resnično Bit, vse ostalo bo prišlo s tem.

Kadar je um usmerjen v služenje telesu, je sreča izgubljena. Da bi jo ponovno dobil, to zahteva zadovoljstvo. Nagon - biti srečen in ustrezen - je popolnoma pravilen in v redu, a načini in pristopi za ohranjanje tega so napačni, zavajajoči, nezanesljivi in destruktivni za resnično srečo.

Pomisli, da gre pri malih stvareh: hrani, seksu, moči, slavi, ki naj bi vas osrečili - za slepitev samega sebe. Gre le za užitke, to pa je nekaj drugega kot sreča. Užitki so vedno od nečesa odvisni, sreča ne.

Kako more biti oseba, persona, omejena s prostorom in časom, golo telo-um, ki se duši med rojstvom in smrtjo, srečna! Sami pogoji njenega razvoja delajo srečo nemogočo. Mir, moč, sreča, to niso nikoli osebna, personalna stanja, nihče ne more reči: "moj mir", "moja moč", zato ker "moj" vsebuje v sebi izključevanje, zato je sreča krhka, občutljiva in negotova.

Zavedaj se, da se vse, kar se dogaja, dogaja tebi , s pomočjo tebe, skozi tebe, da si ti kreator, uživalec in transformator, stvarnik vsega, kar opažaš; ko to dojameš, nisi več prestrašen. Neustrašen nisi nesrečen in ne iščeš več sreče. V ogledalu tvojega uma različne slike nastajajo in izginjajo. Vedoč, da so popolnoma tvoja kreacija, jih mirno opazuj, kako prihajajo in odhajajo, bodi buden, neprizadet in ne vznemirjen. Takšen način mirnega opazovanja je sam temelj joge. Vidiš sliko, a nisi slika.

Lahko dosežeš točko, ko se ti nič ne more pripetiti. Brez telesa ne moreš biti ubit, brez posedovanja te ne morejo oropati, brez uma te ne morejo prevarati. Ne obstaja točka, kjer se želja in strah lahko ujameta in primeta. Dokler se nikakršna sprememba ne more zgoditi, kaj drugega je pomembno?

Sreče, naravnosti, spontanosti in trajnosti si ne moreš zamišljati. So tu ali pa jih ni. Ko pričneš doživljati mir, ljubezen in srečo, ki ne potrebujejo zunanjih vzrokov, bodo izginili vsi tvoji dvomi.

Želja je spomin na zadovoljstvo, strah pa je spomin na bolečino.
Povečaj in razširi svoje želje vse dotlej, dokler jih nič razen Resnice ne more izpolniti.

Stvar ni v tem, da bi bila želja napačna, problem je njena ozkost in nesmiselnost, napačen je izbor.

Želja sama po sebi ni pravilna ali napačna. To ni nič drugega kot stremljenje za srečo. Ko se identificiraš s telesom, se počutiš izgubljenega in neuspešno in obupano iščeš občutek polnosti, celovitosti in izpolnjenosti, kar poimenuješ "sreča".

Tvoja ljubezen do sveta je odraz tvoje ljubezni do samega sebe, kajti tvoj svet je tvoja lastna kreacija.

V: Kaj je vzrok želje in strahu?
O: Očitno spomin na minulo bolečino in nezadovoljstvo. V tem ni velike skrivnosti. Konflikt nastane le takrat, ko se želja in strah usmerita na isti objekt.

V: Kaj je motiv za delovanje, ko ni želje ali strahu?
O: Motiva ni, razen če za zadosten motiv ne obravnavaš tudi ljubezen do življenja, lepote in pravilnosti.
Ne boj se svobode pred željo in strahom. Omogočila ti bo, da živiš življenje na povsem drugačen način od tega, ki ga trenutno poznaš, mnogo globlje in zanimivejše kot doslej, tako da z izgubo vsega pravzaprav pridobiš vse.

V: Ali je zadovoljstvo vedno napačno?
O: Prava uporaba telesa in uma sta močni in prijetni izkustvi. Kar je napačno, je iskanje sreče. Ne poskušaj se osrečiti, postati srečen, raje se vprašaj, zakaj si to želiš. Želiš si biti srečen zato, ker si nesrečen. Ugotovi, razišči, zakaj si nesrečen! Ker nisi srečen, iščeš srečo v zadovoljstvu; zadovoljstvo prinaša bolečino in zato je na svetu toliko bolečine. Zato iščeš in si želiš neko drugo zadovoljstvo, ki ne prinaša bolečine - to imenuješ duhovno, božansko. V realnosti je zadovoljstvo le predah od bolečine. Sreča je svetovna in tudi nesvetovna, znotraj in iznad vsega, kar se dogaja. Ne delaj razlike, ne ločuj nerazdvojljivega in ne odtujuj se od življenja.

V: Kakšna je razlika med užitkom in srečo?
O: Užitek je vedno od nečesa odvisen, sreča nikoli.

V: Če sreča ni od ničesar odvisna, zakaj nismo vedno srečni?
O: Dokler verjameš, da ti je potrebno nekaj, kar te bo osrečilo, moraš verjeti tudi, da boš nesrečen, če to izgubiš. Um se vedno oblikuje v skladu s svojimi prepričanji. Zato je zelo važno priti do spoznanja, da za srečo niso potrebni nikakršni razlogi, užitek pa je le nepozornost in motnja, ker zgolj povečuje lažno prepričanje, da moraš imeti ali delati nekaj, da bi bil srečen. Resnica je ravno nasprotna.

A zakaj sploh govoriti o sreči? O njej razmišljaš le takrat, ko si nesrečen. Človek, ki pravi: "Zdaj sem srečen", se nahaja med dvema obdobjema trpljenja, minulim in prihodnjim. Njegova sreča je samo razburjenje, povzročeno s prestankom bolečine.

Resnična sreča se ne zaveda same sebe. Tisti hip, ko spregovoriš o sreči, jo izgubiš, saj jo spremeniš v miselno kategorijo. Še najbolje se sreča izraža z nikalnimi pojmi: "Z menoj se trenutno ne dogaja nič slabega, ni mi treba biti v skrbeh." Naposled je skrajni cilj razsvetlitve doseganje točke, v kateri to prepričanje temelji na stvarnem in vedno prisotnem izkustvu, ne le na ideji.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih