Odlomki iz knjige “Jaz sem to”( I am that, Razgovori z Nisargadatta Maharajem)

1.del

Dokaz Resnice je v njenem vplivu na poslušalca. Resnica v poslušalcu ustvari globoko, trajno spremembo, v globini njegovega bitja, in o tem v njem ni dvoma.

Svet in um sta stanji bitja. Najvišji (Duh) ni stanje. On presega vsa stanja, a ni stanje nečesa drugega. On je popolnoma bezvzročen, neodvisen, popoln sam po sebi, izven časa in prostora, uma in materije.

Spremenljivo, minljivo je tisto, kar umre. Nespremenljivo niti ne živi, niti ne umre; je večna priča življenja in smrti. Ne morete ga imenovati mrtvo, ker se zaveda, niti živo, ker se ne spreminja.

vizitka.jpgBiti živo bitje ni končno stanje, obstaja nekaj iznad tega, mnogo več, kar ni niti bitje niti nebitje, niti živo niti neživo. To je stanje čiste zavesti, iznad omejitev prostora in časa. Ko opustimo utvaro, da je telo – um obstoj, smrt izgubi svojo grozljivost in postane del življenja.

Eno je gotovo: stvarnost ni imaginarna (zamišljena), to ni proizvod uma. A tisto, kar se dogaja v umu, so le iluzije, zaradi omejenosti popačene slike stvarnosti.

Kamorkoli greš, ves čas nosiš s seboj občutek prisotnosti tukaj in v tem trenutku. To pomeni, da si neodvisen od prostora in časa, da sta v tebi, a ne ti v njima. Vendar pa ti tvoje istovetenje s telesom, ki je seveda omejeno s prostorom in časom, daje občutek končnosti. V resničnosti pa si neskončen (prisoten povsod) in večen (brezčasen). A do tega spoznanja ti brani um, ki je stvarnost ukrojil v skladu s svojo omejenostjo. Toda ti nisi um; le (zmotna) predstava, kaj si, je njegov izdelek.

Živimo, ker hrepenimo za čutnim obstojem.

V naravi ni prostora za kaos. Kaos obstaja le v umu človeka.

 



Kdo si?


Lahko imaš zelo dobro ali zelo slabo mnenje o sebi in seveda vsa vmesna mnenja. A to so le ideje, ki jih imaš o sebi – in te so popolnoma napačne. Ker ne veš, kaj si, misliš o sebi, da si nekaj, kar nisi. Odtod želje in strah in porazen brezup. In nesmiselna, nepomembna aktivnost, da bi pobegnil temu. Nisi ti tisti, ki želi, trpi in te je strah; to je osebnost, ustvarjena na temelju tvojega telesa, preko vplivov, dogodkov in, okoliščin. Ti nisi ta osebnost, persona, skupek predstav, kaj si. Persona ni bila tu, preden si se rodil in je ne bo po tvoji smrti. To mora biti jasno spoznanje v tvojem umu in nikoli pozabljeno in izgubljeno.


Vprašanje: kdo sem jaz, nima odgovora. Nobeno izkustvo ne more odgovoriti na to, ker je človeška Bit iznad izkustva. Ti si Najvišja Realnost, onkraj sveta in njegovega kreatorja, Stvarnika, iznad mentalne zavesti, in njenega očividca, iznad vseh trditev in negiranja. Zapomni si to, razmišljaj o tem, deluj v skladu s tem. Opusti vsak občutek ločenosti, glej sebe v vsem in deluj skladno s tem. Z delovanjem bo prišla blaženost, z blaženostjo pa prepričanje, potrditev. Konec koncev ti dvomiš vase, ker trpiš.

V resnici nikoli nisi bil rojen in nikoli ne boš umrl. Zdaj morda razmišljaš, zakaj imaš telo in se sprašuješ, kaj je izzvalo to stanje. Znotraj omejene iluzije je odgovor sledeč: želja, rojena iz spomina, te privlači k telesu in povzroča, da misliš, da si eno z njim. A to je resnica le iz relativne točke gledanja. Pravzaprav ni telesa, niti sveta, ki to vsebuje; obstaja le mentalno stanje, stanje podobno sanjam, ki jih je z raziskovanjem njihove resničnosti preprosto odgnati.

S tem, ko človek vse obravnava kot sanje, se osvobodi. Vse dokler obravnavaš sanje kot realnost, si njihov suženj. S tem, ko si predstavljaš, da si rojen kot ta ali oni, postaneš suženj tega ali onega. Bistvo suženjstva je zamišljati si, da si proces, tok, razvoj, da imaš preteklost in prihodnost, da imaš zgodovino. Vežeš se na nekaj, kar ti nisi in s tem izgubiš svobodo.

Bolečina te je otopila, napravila mlahavega in nesposobnega. Tvoja prva naloga je, da prepoznaš bolečino v tebi in okrog tebe; in tvoja naslednja naloga je, da se intenzivno lotiš osvoboditve. Sama moč želje te bo vodila; ne potrebuješ drugega vodiča.

Imaš dovolj energije za prvi korak. A vsak korak bo ustvaril dovolj energije za naslednjega. Energija pride z zaupanjem, zaupanje pa z izkustvom.

Do samospoznanja lahko prideš preko sadhane (duhovne prakse) – z leti samoodrekanja, kontemplacije in meditacije. Obstaja pa alternativa za to. To je verovanje, vera. Če si ne moreš zagotoviti zaupanja, spoznanja skozi naporno iskanje, potem se lahko poslužiš ideje, ki jo tukaj želimo podeliti z vami.

Ko spoznaš, da si ujetnik, suženj svojega uma, da živiš v izmišljenem svetu svoje lastne kreacije, se prebudi modrost v tebi.

Znamenja napredka v duhovnem življenju so: osvobojenost vseh napetosti ter zaskrbljenosti, občutek lahkotnosti in radosti, globokega miru znotraj in izobilja energije zunaj.


 

Bog in Resnica

Vse svete knjige pravijo, da je Stvarnik obstajal pred stvaritvijo sveta. Toda kdo lahko pozna Stvarnika? Samo tisti, ki je bil pred Stvarnikom – vaše lastno, resnično bitje, izvor vseh svetov z njihovimi ustvarjalci.

Ideja Gospoda kot Stvarnika je lažna. Ali dolgujem svoj obstoj nekemu drugemu obstoju? Ker “jaz sem”, obstajam, vse “je”, obstaja.

Oseba, iskalec mora dojeti, da je iskanje Realnosti, Resnice, Boga, ali guruja, iskanje samega sebe, lastne Biti. Vse je isto; ko najdete sebe, najdete vse.

Tudi vera v Boga je samo eden od korakov na poti. Naposled opustite vse, ker pridete do nečesa tako preprostega, da tega z besedami ne morete izraziti.

Biti rojen pomeni ustvariti ves svet okrog sebe, centra. Ali ste kdaj ustvarili sebe? Ali vas je kdo ustvaril?

S predstavo, da ste telo, se pojavi tudi predstava o svetu – in o Bogu (za katerega pravijo, da je ustvaril svet) – in s tem strahovi, religije, molitve, žrtvovanja, vse vrste sistemov; vse za zaščito in podporo ljudi-otrok, ki so preplašeni od svojih umov, pameti, zaradi čudes, ki jih ustvarjajo sami.

Usoda se nanaša le na ime in obliko. Ker vi niste niti telo niti um, usoda nima nadzora nad vami, vašo Bitjo. Vi ste popolnoma svobodni!

Vaša težava je v tem, ker si želite Resnico, a istočasno se je bojite.

Nepoznano je nejasno in s tem nevarno. Toda poznati Realnost, Resnico, pomeni biti v harmoniji, skladu z njo. A v harmoniji ni prostora za strah.

Okoliščine in pogoji bremenijo le tistega, ki ne pozna Resnice. Poznavalec Resnice ni pod njihovim vplivom. Edini zakon, po katerem se ravna, je zakon ljubezni.

Niti akcija, niti občutki, niti misel ne morejo izraziti Realnosti, Resnice. Resnica ni dogodek in ne more biti doživeta. Treba jo je opaziti, ne doživeti. Le neznanje lahko prepoznamo, opazimo, ne Resnice, realnosti.

Glede na to, da je ne moreš opredeliti z besedami, Resnica čaka, da jo izkusiš.

Resnica je stalna. Realno je nespremenljivo. Kar je spremenljivo, ni realno, resnično; kar je realno, se ne spreminja. Torej, kaj je v vas, kar se ne spreminja?

Dokler je tu hrana, sta tu tudi telo in um. Ko hrane ne uživate, telo umre in um se raztopi, izgine. Toda opazovalec ostane. Vi sami to dokazujete.

Ko bi ljudje vedeli, da se nič ne more zgoditi, dokler ves Univerzum tega ne omogoči, bi dosegli mnogo več z manj razsipanja energije.

Pripisovati pojavnosti resničnost je boleča napaka in vzrok vseh nesreč. Vi ste vseprežemajoča, večna in neskončna ustvarjalna duhovna zavest. Vse ostalo je omejeno in začasno. Ne pozabite, kdo ste!

Da bi spoznali sebe, je treba Bit soočiti z njenim nasprotjem – neBitjo. Želja vodi k izkustvu. Izkustvo vodi k presojanju, vezanosti, samorazumevanju, svobodi.

Za iskalca Resnice je samo ena meditacija – izogibanje temu, da ste skladišče misli. Biti prost misli je samo po sebi meditacija.

Šele, ko se osvobodite sveta, lahko storite kaj zanj. Vse dokler ste zapornik v njem, ste brez moči, da bi ga spremenili; karkoli storite, to le še oteži položaj.

Ko dojamete in spoznate, da vse prihaja iz vaše notranjosti in da svet, v katerem živite, ni projiciran vam, temveč ga projicirate vi sami sebi (v svojo zavest) – takrat vsi strahovi izginejo.

Dopustite, da se zgodi – karkoli že, naj bo dobro ali slabo. Toda ne dovolite sebi, da ste okupirani in vezani s tem, kar se dogaja.

Brez umirjenih ljudi – kako bi lahko imeli mir v svetu? Vse dokler se ljudje obnašajo tako kot se obnašajo, svet mora biti takšen, kot je.

Karkoli počnete s ciljem, da bi dosegli Resnico, vas bo privedlo do Resnice. Toda bodite resni in iskreni.

Karkoli se zgodi – spomnite se, da se to ne tiče vas, temveč gre le za vaš um in telo.

Ne morete govoriti o pričetku zavedanja. Same ideje o začetku in času so znotraj zavedanja.

Vedeti, da nič ne obstaja – je resnično znanje.

Osvoboditev je spoznanje, da ste iznad rojstev in smrti. S pozabo, kdo ste in s predstavo, da ste umrljivo bitje, ste si naprtili obilo trpljenja in čas je, da se prebudite iz teh slabih sanj.

Ambicija je nekaj osebnega, osvoboditev pa je svoboda od osebnega. V osvoboditvi izgineta oba – subjekt in objekt ambicije.

Ko enkrat občutite okus vašega lastnega bistva (Biti), ga boste našli povsod in vedno. Zato je pomembno, da ga spoznate. Ko ga spoznate, ga nikoli več ne boste izgubili.

V: Rekli ste, da je Bog ustvaril svet.
O: Zapomnite si, da je jezik (govor) instrument uma, um ga je ustvaril, zaradi uma. Ko dopustite, da obstaja vzrok, potem je Bog glavni vzrok, svet pa posledica (stvaritev). Oba se razlikujeta, a nista ločena.

V: Ljudje govore o videnju Boga.
O: Ko vidite svet, vi vidite Boga. Ne morete videti Boga ločenega od sveta. Videti Boga izven sveta je biti Bog. Svetloba, s katero vidite Boga, je majhen madež: “jaz sem”, navidez majhen, a vendar prvi in zadnji v vsakem dejanju spoznavanja in sprejemanja. Ljubiti in oboževati Boga je prav tako neznanje.

V: Toda Bog ni pojem. To je realnost iznad obstoja!
O: Lahko uporabite poljubno besedo. Vendar o čemerkoli lahko razmišljate v stilu – jaz sem iznad tega
.

V: Ali moram videti svet, da bi nato videl Boga?
O: Kako drugače? Če ni sveta, tudi ni Boga.

V: Bog me je ustvaril in on me bo tudi varoval.

O: Obstajajo brezštevilni Bogovi, vsak v svojem lastnem vesolju. Oni ustvarjajo in preobražajo večno. Ali boste čakali nanje, da vas rešijo? To, kar vam je potrebno za odrešitev, je že znotraj vašega dosega. Izkoristite to, raziskujte tisto, kar poznate, do skrajnosti in dosegli boste nepoznane ravni vašega bitja. Pojdite dalje in nepričakovano bo spremenilo vaš sedanji svet.

V: Kaj ostane po smrti?
M: Vi ostanete kot čisto (resnično) bitje.
Tisto, kar umrli misli o sebi da je, pred smrtjo, nadaljuje z obstojem tudi po smrti. Njegova predstava o sebi živi naprej.


 

Ideja “jaz sem”

Občutek “jaz sem” je manifestacija globljega vzroka, ki ga lahko imenujete (pravi) Jaz, Resnica, Bog, Realnost ali kako drugače.

Vse temelji na ideji “jaz sem”. Proučite, raziščite jo zelo natančno in pazljivo. Ta ideja je koren vseh težav. To je tista ločnica, ki vas loči od realnosti, resnice. Realno je znotraj in zunaj, a ločnica ni realna, resnična.

Stališče, ideja “jaz sem”, ni misel v umu.

Ideja “jaz sem” se ni rodila z vami. Vi bi lahko živeli povsem dobro tudi brez nje. Prišla je kasneje, zaradi vaše identifikacije s telesom. Ustvarila je iluzijo, prevaro o ločenosti, tam kjer ločenosti ni. Iz vas je napravila tujca v vašem lastnem svetu in ustvarila svet sovraštva in odtujenosti.

Občutek “jaz sem” ni neprekinjen. Je koristen indikator; kaže, kje je treba iskati, a ne, kaj iskati.

Vse dokler imaš lažni “jaz”, ki ga je treba ščititi, moraš biti nasilen.

Tudi brez občutka “jaz sem” se življenje nadaljuje. Obstajajo trenutki, ko smo brez občutka “jaz sem”, v miru in sreči. S povratkom “jaz sem” se prično težave.

Ker je ideja “jaz sem” lažna, se želi nadaljevati, trajati. Resničnost ne teži k temu, da se nadaljuje – ker se pozna kot neuničljiva, je nezainteresirana za uničenje oblik in izraza. Da bi okrepili in stabilizirali idejo “jaz sem”, delamo razne stvari – a vse zaman, ker se “jaz sem” ponovno gradi iz trenutka v trenutek. To je neprekinjen posel in edina radikalna rešitev je občutek ločenosti “jaz sem takšna in takšna osebnost” dokončno razbliniti, razpršiti.

Prisotnost persone, osebe, je tisto, kar ustvarja težave. Uvidite, da ne obstaja nekaj takšnega kot popolnoma ločena osebnost in vse postane jasno.

Zavedajte se, da niti ena ideja ni vaša lastna, vse prihajajo od zunaj.

Neskončnosti in tistega, kar nima omejitev, ni mogoče izkusiti, ker nima meja. Posameznik lahko edino »je«, ne more pa vedeti, kaj je. Lahko pa ve, kaj ni. A povsem gotovo ni nič od tega, kar se nahaja v njegovi zavesti, ki je neprestano v gibanju.

***

Vprašanje: Kako naj se človek osvobodi občutka “jaz”?
Odgovor: Če se želite osvoboditi občutka “jaz”, se morate z njim ukvarjati. Opazujte ga v delovanju in v miru, kako se pojavlja in izgine, kaj želi in kako to dobi, vse dokler ne vidite jasno in vse dokler ne razumete popolnoma.

V: Kako naj človek spozna sebe?
O: Lahko vam povem le iz lastnega izkustva. Ko sem srečal mojega guruja, mi je dejal: “Ti nisi tisto, kar misliš o sebi, da si. Najdi tisto, kar si. Opazuj občutek “jaz sem”, odkrij svoj resnični, pravi Jaz”. Jaz sem ga poslušal, ker sem mu verjel. Delal sem, kar mi je rekel. Ves svoj prosti čas sem preživel z gledanjem vase v tišini. Potreboval sem le tri leta, da sem spoznal svojo resnično naravo.

V: Ali je prej nastala Bit ali želja?
O: Ko se v zavesti pojavi posamična Bit, skupaj z njo v umu nastanejo tudi ideje o tem, kar si in kar naj bi bil. To s seboj prinaša željo za delovanje in tako sproži proces nastajanja. Ta prividno nima niti začetka niti konca, ker ponovno začenja v vsakem trenutku. Z izgonotjem zamišljanja in želja preneha tudi obstoj, a bivanje se tako potopi v čisto Bit, ki se ne da opisati temveč samo izkusiti.

V: Imam določene spiritualne ambicije. Ali moram delati na njihovi izpolnitvi?
O: Ni duhovne, spiritualne ambicije. Vse ambicije so v korist “jaz sem”. Če si želite resničnega napredka, morate opustiti vse ideje o osebnih uspehih.
Ambicije t.i. yogijev so nesmiselne, absurdne. Želja moškega po ženski je nedolžna sama po sebi v primerjavi s pohlepom po večni osebni blaženosti.