Duhovni obredi - čemu?

V stik z duhovnostjo prideš v ašramu predvsem preko duhovnih obredov - "aratijev", po naše bi jim rekli "maše". Odvijali so se zunaj, pred templjem z devetimi stožčastimi kupolami, zjutraj okrog šeste in zvečer okrog 18 ure. Čaščenje božanstev, ki poteka q-arati-0154.jpgob prepevanju obrednih pesmi in hvalnic, je doživetje, ki sem ga doživljal veliko prisrčneje kot kako mašo v domači cerkvi. Nikakršnega strahu pred Bogom ali tesnobe ob razpelu križanega, le radost in vedrina, ki napolnita vso dušo. Nihče nam ni razlagal duhovnega nauka in ozadja obredov, vendar sem dojel, da bogoslužje poteka v spoštovanju vseh drugih ver, ki pravzaprav častijo istega boga in ista božanstva, le da jih vsak po svoje imenuje in razlaga. Tu bogoslužje poteka v čaščenju hindujskih bogov z Bramo, Višnujem in Šivo na čelu, vendar ne gre za klasično hinduistično doktrino. A nikomur se ni zdelo potrebno, da bi se v to poglabljal.

Ko ti postane jasno, da v resnici ne gre za oboževanje kipov ali abstraktnih oseb pač pa za simbolično obračanje k naravnim silam, ki so odgovorne za nastanek, razvoj in spreminjanje kreacije oz. vesolja, potem odpade pomislek, da se priklanjaš lažni avtoriteti ali malikom brez realnega ozadja.

Toda omenjeno spoznanje vendarle ni bilo dovolj prepričljivo, da bi moj ego vsak dan brez pomislekov namenjal nekaj ur enoličnim obredom. Drugega dne me je nenadoma prešinilo drugo spoznanje, ki je pomisleke dokončno razpršilo.

Sam verjamem, da se Bog nahaja v vsakem živem bitju ali predmetu, ki sestavlja stvarnost in tisto, kar me najbolj zanima je - spoznati to svojo božansko bit, svojo resnično notranje bistvo. Toda do tega bistva ni moč prodreti z razumom, pač pa s čustvi in z občutki, ki oživijo in se okrepijo le - s predajo. Stvarnika, Izvora ni moč razumeti, pač pa občutiti. Zato je predaja svojemu božanskemu bistvu eno najpomembnejših dejanj, ki jih mora opraviti iskalec na duhovni poti.

tempelj1--0006.jpgToda - kako naj se predam nečemu abstraktnemu? Nemogoče, če ne vem, kako se predati nečemu konkretnemu; nečemu, kar lahko opažam kot objekt zunaj sebe. In tako mi je postalo jasno: predaja zunaj opaženemu, konkretnemu - Bogu ali božanstvu, ki je poosebljeno v obliki verskih ikon, je namenjena urjenju v predaji, da bi se lahko nato predali tudi notranje, svojemu resničnemu bistvu. Zunanja predaja utre pot notranji predaji, tako kot zunanje spoznanje odpre pot notranjemu spoznanju. Urjenje v predaji pa ni stvar, ki bi jo človek opravil v nekaj urah. Ob tem spoznanju so se zadržki za opravljanje aratijev stopili kot sneg na soncu.

In potem sem začel v tem uživati. Predaja je stekla kar sama, saj so bile obredne pesmi, katerih besedila smo brali iz knjižic (z angleškim prevodom indijskih besedil), tako lepe in melodične, da se je um zlahka prilepil nanje. Tudi harmonij in zvončki, včasih tudi nizke vibracije bobnov, so doprinesli k polnosti zvočne podobe, nekajkrat pa je počutje dodatno popestril še ogenj. Predati se in usmerjati ljubezen k predmetu oboževanja, ki je bil le zunanja metafora za tisto notranje, ni bil več problem. Začutil sem, kako se usmerjam in povezujem z nečem ogromnim, nepojmljivim, z nečem, ki omogoča, da je vesolje čarobna mojstrovina in da je stvarnost neponovljivo doživetje.

Tekom dneva sem se večkrat zalotil, kako prazen, spokojen in miren um imam. V njem so odzvanjali le verzi obrednih pesmi, ki so me vračali v počutje predaje v teku aratija. Vse je bilo tako prijetno, brez skrbi in neugodnih misli, strahov in sodb. Predaja je res učinkovala! Hvala ti, Babaji!

K vzvišenemu, nekoliko mističnemu počutju je prispevalo še nekaj malenkosti: pred obredom se je bilo treba očistiti - skopati v sveti reki Ganges. Prvega dne sem doživel majhen šok: ob pol šesti uri zjutraj je bilo treba s tople postelje na mraz (kakih 10 stopinj), zakoračiti v hladno vodo in se potopiti vanjo (k sreči je bila neobičajno topla). Toda, ko sem ugotovil, da to nikakor ni takšen napor, kot sem si predstavljal, so naslednja kopanja postala pravi izziv. Obenem je ta vodni obred deloval tako poživljajoče, da sem sklenil z mrzlo jutranjo kopeljo nadaljevati tudi doma. Še večji užitek pa so bila kopanja pozneje, po poldnevu, po končani karma jogi, ko se je temperatura zraka povzpela do 30 stopinj in čez.

q-candan-0192.jpgPred pričetkom aratija, po jutranjem kopanju v sveti reki, Gurari vsakomur podeli "čandan", znamenje na čelo v obliki rumenih vodoravnih črt in rdeče točke med obrvmi. To simbolizira simbolično ohladitev uma in krepitev tretjega očesa. Globok vtis pusti v duši zvonjenje številnih zvonov in zvončkov na začetku aratija - vsak poišče svoj zvonec in prispeva k veličastni zvočni sliki, ki pomaga izprazniti um in ga napolni z božanskimi vtisi. Ob tem pasti v ekstazo ni posebno težko. Predaja non plus ultra!

Zadnje dejanje aratija je delitev "prasada" - obredno obdarovanje s prgiščem sadja ali oreškov. To je dejanje, s katerim razveseliš še čutilo za okus. Sladko sadje prispeva k dodatnemu telesnemu ugodju in spodbudi apetit.

Ženske z menstruacijo, ki v tem času veljajo za "nečiste", se aratija ne smejo udeležiti neposredno temveč morajo biti nekaj metrov oddaljene od ožjega "posvečenega" območja templja.

Fotografije:
zgoraj: duhovni obred (arati)
sredina: portal glavnega templja
spodaj: Gorari daje chandan (znamenje na čelo)

 

Komentarji   

0 #1 iskalka 18:58 11-03-2011
Nadvse mi je všeč članek! Tudi jaz imam veliko željo spremeniti okolje, v katerem se lažje spet poiščeš. Rada bi spoznala duhovne učitelje,čutila tisto energijo, ki teče v indiji-deželi predaje. Tako vas vprašam ali obstaja organizacija ki se posveča duhovni rasti,za izlet v Indijo na posebna sveta mesta? Ali mislite da se moramo tega lotiti s svojo roko za pristnejše doživetje?
lep pozdrav
Citat

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih