Od občutka do spoznanja in idealov

Kako poteka proces od občutenja do spoznanja? Katere faze razločimo na tej poti? Poskušajmo ta proces in njegove sestavine nekoliko jasneje osvetliti.

Stvari in pojavi so uresničene ideje Stvarnika. Vsaka stvar se oblikuje po silah, ki ji - skladno z idejo - vnaprej določajo obliko, značaj in snov. Z napredkom v obvladovanju mišljenja, hotenja in čutenja se nam te sile začno razkrivati in odstirati svoje skrivnosti in zakonitosti. Ko dosežemo ustrezno sposobnost, jih lahko uporabimo tako, da brez truda uresničujemo svoje ideje, ki izvirajo iz osvobojene ustvarjalnosti.

Kako spoznavamo stvarnost? Z opazovanjem predmetov in pojavov, h katerim usmerimo svojo pozornost. Tako se v nas porodi opažanje ali zaznava, notranji pojav, ko smo še v stiku s predmetom opazovanja. Opažanju se pridruži občutenje, vtis ob stiku s predmetom; to pa je nekaj notranjega, kar doživljamo kot privlačnost ali odbojnost do opazovanega. Tako se zgradi v nas predstava, ki obsega zaznavo, vtise in občutke, ustrezno stvari, ki jo opazujemo. Vse skupaj se nam vtisne v spomin. Spomin lahko, če to želimo, kasneje pregledamo in presodimo, kako smo v proces vpletali svoja slepila, zmote, nezavedne interese in osebne motive ter se tega »očistimo«. Za takšno gledanje pravimo, da se približuje resničnosti, da je »objektivno«.

Predstava predmeta je okvir, v katerega se potopimo in v povezavi z opazovanim predmetom izvlečemo izkušnjo predmeta. Iz različnih vtisov in predstav s pomočjo procesa mišljenja izoblikujemo pojme, ki so osnovni gradniki našega miselnega sveta.

Naša zavest ne more operirati s konkretnimi stvarmi temveč s pojmi, ki smo jih o njih ustvarili. Preko pojmov se zavemo bistva ali resnice predmeta in na njih gradimo odnos do sebe in sveta. Relacije med pojmi so tisto, kar ustvarja trden okvir in oporo za gibanje skozi življenje. Kako popolni so pojmi, ki si jih postopoma ustvarimo, je odvisno od naših notranjih vrlin, od zbranosti, doslednosti in prodornosti mišljenja in od razvitosti duševnih čutov. Ena od vrlin je, kako celovito nek predmet ali pojav občutimo in zaznavamo.

Mišljenje je proces, v katerem dojamemo, kaj povezuje sestavine stvari, organizmov in pojavov. Med mišljenjem in življenjem obstaja močna povezava: ko mislimo stvari, se z njimi spojimo. Posameznosti razločimo s čuti, z mišljenjem pa jih zaobjamemo v celoto.

Naše misli niso pojav, zaprt v naših možganih, temveč so miselne tvorbe nekaj, kar obstaja tudi izven naših možganov, napolnjuje (astralni) svet in prežema stvari in pojave. Ne pozabimo, da se to dogaja s pomočjo »mentalnega telesa« v vzporedni stvarnosti, v mentalnem svetu, ki je ena od astralnih ravni. Ko razmišljamo, misli »vsrkamo« vase, se nanje osredotočimo in jim sledimo. Fizične tvorbe so povezane z ustreznimi miselnimi tvorbami, ki jih ni mogoče videti, pač pa - podobno kot življenje rastline - prepoznavati z mišljenjem. Z mišljenjem oblikujemo pojme in spoznanja, nekakšne kompleksne miselne simbole, ki govorijo o posameznih stvareh. V njih so informacije, ki nam jih stvari same na skrivnosten način prišepetavajo.

Tako kot plošče v tlaku dajejo trdno oporo nogi, tako pojmi dajejo oporo duševnemu življenju. Od ustreznosti in dodelanosti pojmov je odvisna kakovost naših življenj, tudi naša sreča. Z ne dovolj dodelanim pojmom spoštovanja ali odgovornosti v življenju ne moremo uspeti, prav tako kot ne moremo razviti svojih darov in potencialov, dokler se ne poglobimo v vprašanje, kdo smo. Mi sami sebi – naša predstava o tem, kdo smo - smo v procesu razmišljanja namreč prav tako le pojem, najbolj skrivnosten in zapleten od vseh.

Stvari so na določen način oplemenitene ideje. Idejo, ki jo uteleša snov, zaznamo z mišljenjem, zato antropozofi mišljenje v pravem smislu obravnavajo kot čut za dojemanje misli in idej.

Ko svoje pojme skozi izkustva preverjamo in dopolnjujemo, vse skupaj zaokrožimo v spoznanja, ki obležijo v naši notranjosti, četudi utonejo v pozabo. Spoznanja so podlaga zavestnega ravnanja. So vodila, ki usmerjajo naše odločanje in odzivanje.

Ideali kot cvet spoznanj so najpomembnejše ideje, ki zrastejo iz naših spoznanj in usmerjajo tok naših življenj. Poskušamo slediti lastnemu poslanstvu, ki je prav tako ideja in ideal za nas ustreznega ravnanja. Ideali so pomembni; zanje so številni umirali. Ideali pričajo o kakovosti notranjega bogastva, o širini razumevanja stvarnosti. Zaradi omejenosti predvsem na zunanji svet smo svoje ideale okrnili in se s tem prikrajšali za tisto bogastvo, lepoto in širino, ki so človeku položeni v zibelko.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih