Sluh

Za marsikoga utegne biti nenavadno, da sluha ne prištevamo k duševnim čutilom. Svet zvoka je univerzalen, za vse ljudi isti, tako tudi glasba. Je nekaj objektivnega in prerašča to, kar je v človeku osebno in zgolj duševno.

Kaj je zvok? Nihaji v zraku? S sluhom ne zaznavamo nihajev, temveč kvaliteto snovi, ki oddaja zvok. Ta nastane, ko nekaj udari na nekaj drugega. Ta udarec povzroča nihanje v zraku, po katerih potuje ali na katerih »jaha« zvok. Če bi to še naprej raziskovali, bi ugotovili, da je zvok določen svetlobni in toplotni tok. To povezuje čutilo sluha s čutilom za toploto.

Slišimo to, kar hočemo slišati. Vse drugo gre mimo nas, le če je nekaj zelo glasno, nas to mimo naše volje prisili, da to slišimo. Če hočemo nečemu prisluhniti, moramo umiriti telo, se notranje zbrati in biti predani temu, kar z zvokom prihaja do naših ušes. Človek pa lahko zvok ustvari tudi sam. Njegov organizem je lahko instrument.

Zvok ima tri razsežnosti: jakost, dolžino in višino. Prva je fizična, druga duševna in tretja duhovna. V naravi vlada več ali manj tišina. Naravni zvoki se pojavljajo redko, so pa pestri in številni: zvoki ptičjega petja, oglašanje raznih živali, šumenje vetra, žuborenje potoka, kotaljenje kamnov… So živi in neživi zvoki. Z živimi se oglašajo živali, živa bitja, živi pa so tudi zvoki, ki jih ustvarja življenje, kot npr. ko veter veje skozi listnato krošnjo dreves ali ko grmi slap vode v globino. Številni zvoki so samo mehanski pojavi. S tenkočutnim posluhom jih lahko razlikujemo in razberemo iz njih njihove lastnosti in njihov izvor.

Tišina, ki smo jo že omenili, je poseben pojav. Slišimo jo, čeprav ni zvok. V tišini zadene neslišno na fizično in spolzi ob njem. Dotikata se.

Glasba s klasičnimi instrumenti je živ zvok in kulturnega izvora. Ustvari jo človek kot živo bitje. Tehnično shranjena glasba je posnetek in ni več živa in je surogat, četudi je še tako popoln. Glasbo orkestra slišimo z različnih mest, kjer so pač glasbeniki. Tehnični glasbeni mediji pošiljajo glas iz zvočnika in tehničnega zapisa, iz enega vira, lahko tudi iz več zvočnikov, v katerih pa je to, kar izraža posamezen instrument, mehanično spojeno.

Glasba nastane, ko enemu zvoku sledi drugi ali vrsta drugih zvokov. Prisluhnemo jim, vendar vtise zvokov tako rekoč izbrišemo, da bi slišali tisto, kar je med zvoki. Glasba ponese človeka neposredno v duhovni svet, in ker je objektivna, deluje tako na subjektivne občutke in jih preoblikuje v dejanska duhovna doživetja sveta. To povezuje sluh z ozvezdjem raka. Pod zunanjim oklepom živi mehka in subtilna notranjost.

Človek oblikuje svoj glas. Določi mu jakost, višino in dolžino. Pusti mu, da steče v toku ali naleti na bolj ali manj trdo oviro, ki jo na različnih mestih ustvari z usti, v grlu ali včasih celo v nosni votlini. Tako nastanejo vokali in konzonanti in tako prispemo do naslednjega čutila.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih