Doslej smo obravnavali čutila, ki predvsem sprejemajo zunanji svet, kakor se ta dotika človeka in vdira v njegov telesni in duševni organizem. To so tip, čutilo za življenje, čutilo za gibanje in čutilo za ravnotežje, ki jih imenujemo fizična čutila. Tem sledita še vonj in okus, ki sodita k duševnim čutilom. Kar zaznavamo s temi čutili, postane vtis, na vtis pa se odzivamo z občutkom simpatije ali antipatije. Občutek se ugnezdi v naš spomin ali utone v pozabo, od koder pa ga vendarle lahko z večjim ali manjšim naporom spet izvlečemo. V spominu in pozabi deluje dalje, tako da z njim zaznavamo na duševni ravni. Predelan je in oplemeniten z lastnim odzivom.

Česar se spomnimo, oblikujemo v predstavo, v misel, spoznanje in zavest. Tako se začenja novo duševno dogajanje v področju čutil. Tok doživljanja se obrne v nasprotno smer, kar se izraža tudi v drugem polkrogu Zodiaka. Od vodnarja preskočimo k ozvezdju device in od tam k ozvezdju ovna. V tem polkrogu začenjamo s čutili ne le sprejemati, temveč tudi oddajati. V svet se obračamo z večjim ali manjšim interesom in pozornostjo.

Vid

Kaj vidimo? Osvetljene predmete. Obdaja nas osvetljen zrak. Povedali smo že, da vidimo osvetljene predmete, svetlobe same pa ne. Če v povsem temnem prostoru, v katerem je zrak čist, brez prahu, usmerimo svetlobo iz njenega izvira z enega konca k steni na drugi strani, bo osvetljen kos stene, njenega žarka pa ne bomo videli. Svetloba je nevidna. Če pogledamo v vir svetlobe, nas to slepi, če pa smo v temi, se izgubljamo. Povedali pa smo tudi že, da oblike predmetov zaznavamo s čutilom za gibanje, ker obliko ponovimo z gibom v svoji notranjosti. Z očmi zaznavamo zgolj barve, namreč to, kar je med svetlobo in temo. Toda ničesar ne bi jasno videli, ko ne bi to tudi hoteli pogledati. Če pogleda ne usmerimo nikamor, gre vse samo mimo nas in se ne dotakne naše zavesti. Oči nam je oblikovala svetloba, ni pa samo ustvarila organizma za vid, temveč se je ugnezdila vanj kot košček sebe same. Je drobno sonce v nas, zato iz oči vedno sveti. Oči se ne postarajo. Ko hočemo nekaj pogledati, pošljemo iz oči žarek sonca našega bitja. Gledamo s sončno svetlobo, ki je v nas. Gledamo na vse enako, tako kot gleda Sonce na vse, kar je na Zemlji, enako. Zato je vid podlaga za objektivnost. Vendar pa vse, kar vidimo, spremljamo z mišljenjem. Tako se lahko zgodi, da vidimo nekaj v daljavi, a še ne vidimo jasno in si o tem nekaj mislimo, kar v resnici sploh ni. Šele ko se stvari približamo ali jo pogledamo pozorneje, jo prepoznamo.

Svet barv je obsežno področje, o katerem obstajajo številne in različne raziskave. Posebno ustvarjalno je v umetnosti. Naj nakažemo nekaj lastnosti barv. Sredina med svetlobo in temo tvorita dve komplementarni barvi: rdeče in zeleno. Rdeče deluje na človeka živo in z neposredno silo in nam je blizu. Zeleno doživljamo kot živo zato, ker se vse rastlinstvo odeva vanjo, vendar je v primerjavi z rdečo njena sila motna, kakor da bi utonila in se zadušila. In resnično, rumena barva utone v modri in tako nastane zelena. Svetloba se spušča v temo, v smrt. Rdeča pa nastane, ko se tema sreča s svetlobo, z življenjem, tako da se postopoma zasvetijo modra, vijolična, rdeča. Modra nas povede v globino in daljave. Rumeno pa se razgrne čez vse in nas veseli.

Z vidom se obračamo k svetu s svojim interesom in voljo. Iz oči pošiljamo žarek svoje svetlobe. Naš interes je lahko pristranski, le če se naučimo gledati tako, da hočemo videti stvar, kakršna je, ne pa to, kar nam je na stvari všeč ali kar bi radi videli v njej ali kar nam pade na um. Naš interes in naša volja morata biti čista. V tem smislu je razumljivo, da je vid v zvezi z ozvezdjem device. Takšen »deviški« vid, očiščen osebnega, je objektiven in je kot tak podlaga za objektivnost. Je nedotakljiva jasnost. Zato je oko pri človeku posebnost in se razlikuje od oči pri višjih živalih. V človekovem očesu se ob straneh vidi njegova belina, pri živalih ne.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih