Čutilo za gibanje

Kmalu po rojstvu premakne novorojenček glavo na eno stran, potem na drugo. Kasneje dvigne roko in jo spusti, premakne ročico v zapestju in prste, še kasneje nogo, ki jo sčasoma prekriža preko druge. Začne se obračati in plaziti po tleh. Te gibe dela instinktivno. Pri odraslem človeku je to drugače. Roko dvignemo, ko to hočemo. Vnaprej smo si zastavili cilj in si ustvarili predstavo o gibu. Predstava je živa sila, ki poseže v našo voljo, jo predrami in povede k dejanju. Cilj ne nastane pri izteku dejanja, temveč na samem začetku. Ni pa nam treba pri vsakem gibu misliti nanj in ustvariti predstavo o njem. Pri hoji ne mislimo na vsak korak, temveč imamo pred sabo cilj in smisel poti. Za te gibe že imamo izkušnje od otroštva dalje, ko smo se naučili hoditi, in so prešli v občutek, od koder delujejo neposredno. Podobno nastanejo refleksni gibi. Pri živalih preide občutek neposredno v voljo, človek pa je ta proces neposrednosti tako predelal, da lahko samostojno, po svoji presoji vodi svoje gibanje in svoja dejanja. Ker je čutilo za gibanje pri človeku povezano z zavestjo, se po njem lahko na duševni ravni zavemo svojih občutkov, svojega čutenja in nagonov, ki delujejo na naše gibanje.
Tako zaznamo lastno gibanje, mu vnaprej določamo cilj in prepoznavamo motivacijo zanj. Zaznavamo pa tudi gibanja zunaj nas. To se zgodi tako, da gibe zunaj nas notranje, imaginativno ustvarimo v sebi. Postanejo naš lastni gib. Podobno zaznavamo vse oblike v svetu. V svoji zavesti jih »oplazimo« in ponovimo duševno.

Čutilo za gibanje je tesno povezano z drugimi čutili. Tudi sicer nikdar ne zaznavamo samo z enim čutilom, zavemo pa se lahko, kaj in kako zaznavamo z enim in kaj in kako z drugim čutilom.

Predstavimo si lahko, kako bo potekal dan ali del dneva ali več dni, in tako usmerimo gibanje svojega telesa. V določenih trenutkih razmislimo, kako naj poteka naše nadaljnje življenje. Te misli in predstave vsebujejo sile, s katerimi ustvarjamo svojo življenjsko pot in si tkemo usodo. Ko pridemo kot otroci na svet, se skriva za tem namen našega prihoda, ki pa se ga ne zavedamo. Ustvarili smo ga v tokovih predrojstvenega življenja, česar se zaradi premočnega vtisa materialnega sveta ne spominjamo več. Lahko pa ga zaslutimo, če zavestno opazujemo zakonitosti vsega svojega početja, svojih nagnjenj in sposobnosti. Večinoma je tako, da je ta namen povezan s premagovanjem težav in ovir na naši poti. Če bi vnaprej vedeli za to, bi lahko to povzročilo duševni pretres, ki ga ne bi prenesli. Zato je normalno, da se tega zavemo le postopoma in v polni meri šele tedaj, ko dosežemo temu ustrezno zrelost. Kdor te zrelosti ne goji, se to doživetje zgodi v smrtni uri in pod zaščito duhovnih bitij, ki so po svoji vlogi v svetu pozorni do človeka. Torej lahko rečemo, da delujeta v človeku nezavedna misel in predstava, ki s svojimi silami učinkujeta na njegovo oblikovanje življenjske poti in na vse njegovo gibanje. Z zrelim spoznanjem samega sebe lahko to misel in predstavo osvetlimo do polne zavesti.

Takšne so razsežnosti čutila za gibanje. Povezano je z delovanjem ozvezdja strelca, s sposobnostjo določanja cilja. Čutilo za gibanje nam posreduje občutek, da nenehno krmarimo v tokovih svetovnih sil in ustvarjamo lastni tok.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih