******* David Icke

S svojo knjigo Največja skrivnost je David Icke razburkal svetovno javnost in razkril ozadje svetovne politike, ki jo krojijo osebnosti, pripadniki iste krvne linije, ki se vleče od prve (sodobne) sumerske civilizacije dalje. V knjigi obdela številne teme, tudi zgodovino našega planeta in se pri tem opira na dostopne doslej prezrte vire, npr. sumerske ploščice (navedki v začetku tega besedila). Kratek povzetek in še marsikaj zanimivega najdete na njegovi spletni strani.

 

Sumerske ploščice

(Izvlečki iz knjige D. Icke: The Biggest Secret).
Sumerska civilizacija je bila ena prvih začetkov naše civilizacije in srečo imamo, da je l. 1850 sir Henry Layard kakih 400 km od Bagdada, pri Mosulu, na kraju glavnega mesta Asirije, odkril na desettisoče glinenih ploščic, katerih avtorji so bili Sumerci, živeči na tem področju od l. 4000 do 2000 pred Kristusom. Najbolj poznan prevajalec teh ploščic je znanstvenik in pisec Zecharia Sitchin. Čeprav gre za eno največjih odkritij novega časa, mu uradna znanost ne posveča pozornosti. Zakaj? Ker izsledki rušijo uradno verzijo zgodovinskih dogodkov.

Sitchin, ki je temeljito preučil sumerske ploščice, trdi, da ni nikakršnega dvoma o tem, da govorijo o prisotnosti nezemljanov na Zemlji. Njegove izsledke pa potrjujejo tudi drugi dokazi in zgodovinski viri. Trdi, da je bila sumerska civilizacija, iz katere so izšle številne druge, »dar bogov«, ne mitskih, temveč telesnih, ki so živeli med nami. Ploščice jih imenujejo AN.UNAK.KI (tisti, ki so prišli z nebes na Zemljo) in navajajo, da so prišli s planeta Nibiru (Planet križanja).

Ploščice opisujejo, kako je v času zadnjega reformiranja našega sončnega sistema luna planeta Nibiru skoraj povzročila uničenje planeta Tiamat ("Vodno čudo"). Ta je nekoč, ko še ni bilo Venere in Zemlje, obstajal med Jupitrom in Marsom. Ob udaru Tiamata z luno je nastal asteroidni pas med Marsom in Jupitrom, tisto, kar je ostalo od Tiamata pa je naposled postalo Zemlja. Zanimivo, da na dnu Tihega oceana obstala orjaška brazgotina, ki bi lahko bila posledica takšnega dogodka. Sumerske ploščice sicer z osupljivo natančnostjo navajajo kopico astronomskih podatkov in dejstev, med drugim tudi nekatere, ki smo jih potrdili šele z nedavnimi posnetki Neptuna in Urana.

 

Zgodba o Homo Sapiensu

Najosupljivejše na Sumerskih ploščicah je, da opisujejo nastanek Homo Sapiensa. Sitchin trdi, da so Anunnaki prišli na Zemljo pred pribl. 450.000 leti, da bi kopali zlato na področju današnje Afrike (danes pri Zimbabveju). Sledovi, ki so jih našli angloameriški raziskovalci, potrjujejo starost vsaj 100.000 let. Čeprav ni verjetno, da so prišleki prišli iskat le zlato, je razumljivo, da ti z lastnimi silami niso mogli opravljati težkega posla in so potrebovali primerno delovno silo, ki so jo zato preprosto - ustvarili. Ploščice opisujejo, da je z mešanjem genov Annunakijev in tedanjih domorodcev po dolgotrajnem eksperimentiranju uspelo »proizvesti« posodobljenega človeka, ki je bil primeren za izbrane naloge.

Sodobna raziskovanja potrjujejo, da je pred cca 200.000 leti prišlo do iznenadnega in doslej nepojasnjenega skoka v razvoju fizične oblike človeka. Znanost molči o tem, zakaj je Homo Erectus, ki je skoraj nespremenjen živel cca 1,5 milijona let, nenadoma postal Homo Sapiens, že spočetka sposoben govora zahtevnega jezika in zakaj je dobil bistveno večje možgane. Za takšno spremembo bi bilo po naravni poti potrebno milijone let. Pred okrog 35.000 leti je prišlo pri razvoju človeka do novega skoka, do fizične oblike, ki jo imamo danes.

Za razvoj človeka sta bila, kot pravijo Sumerske ploščice, zaslužna dva »znanstvenika«, Enki (Gospodar Zemlje) in Ninti (Gospa, ki daje življenje). Slednjo v nekaterih religijah imenujejo kraljica Seramis, Isis, Diana... Preden jima je uspelo ustvariti ustreznega človeka sta ustvarila tudi ljudi z velikimi pomanjkljivostmi kot tudi živalsko človeške hibride. Čudna bitja, včasih pol človek, pol žival, ki jih srečamo v različnih mitologijah, torej niso izmišljotina. Naposled je bila najdena ustrezna kombinacija genov (bogov in domorodcev), da je bil ustvarjen človek, ki so ga Sumerci imenovali LU.LU (tisti, ki je mešan). To je biblijski Adam. Ustvarjena je bila tudi inačica ženskega spola. Annunaki so odkrito vladali planetu tisoče let, z razvojem človeštva pa je bilo potrebno to početi prikrito, iz ozadja.

 

Adam iz prahu, Eva iz rebra

V Bibliji je kopica napačnih prevodov, ki so posledica slabega poznavanja jezika. Sumerske ploščice pomagajo razjasniti to zagato. Sumerci so govorili o Edinu, središču bogov, Annunakijev, prevajalci pa so »Eden« razglasili za rajski vrt. Biblija pravi, da je bil človek ustvarjen iz "zemeljskega prahu" - gre za hebrejsko besedo "tit", ki pa je dobljena iz sumerskega izraza TI.IT, ki pomeni »tisto, kar je z življenjem«; ustreznejši prevod bi bil torej: iz živih celic. Sumerski izraz TI pomeni rebro in življenje, zato je prišlo do pomote tudi pri izvoru Eve, ki ni nastala iz rebra, temveč iz tistega, kar ima življenje (žive celice). Po Sumercih je človeško jajčece prišlo od ženske iz Abzuu v Afriki. Današnje genetske raziskave različnih ras pa kažejo, da vse izhajajo iz istega izvora, ki je pred 180.000 do 300.000 leti živel v Afriki.

Upoštevajoč tudi druge vire je sklepati, da je človeško raso ustvarjalo več izvorov, ne le Annunakiji.

Vojne med bogovi

Sumerske ploščice opisujejo, kako so Annunaki kasneje ustvarili krvna sorodstva, iz katerih so izšli vladarji, ki so vladali človeštvu; te družine pa obstajajo še danes. V teh družinah je običaj medsebojno poročanje, nasledstvo v okviru istih krvnih zvez - takšen primer so kraljevske družine aristokracije v Evropi. Takšno mešanje ni posledica snobizma temveč služi ohranjanju določenih sposobnosti, posebno sposobnosti »menjave zunanje oblike«.

Bogovi Anniunakiji so, kot pravijo Sumerske ploščice, zaradi notranjih nasprotij in teženj za prevlado imeli mnogo medsebojnih vojn, v katerih je bila uporabljena visoka tehnologija, vključno z jedrskim orožjem. Številni zapisi, tudi indijske Vede, to potrjujejo. O jedrski vojni na primer priča staljeno steklo in drugi nenavadni sledovi v Sodomi in Gomori.

 

Vesoljni potop

Povsod po svetu v kulturah domorodcev in starih ljudstev naletimo na navedbe o veliki poplavi. Omenja jo tudi Biblija. Ni dvoma, da je med 11.000 in 4.000 letu prnš Zemljo doletela osupljiva katastrofa, verjetno celo več katastrof, ki so skoraj izbrisale človeštvo. Dokazov in zapisov o tem kar mrgoli. Najverjetneje je vsakokrat šlo za orjaške valove, tsunamije, ki so uničili vse, kar se ni nahajalo v višinah ali globini Zemlje. Tu je treba spregovoriti o legendah o Atlantidi in Muu oz. Lemuriji, o kontinentih, za katere mnogi menijo, da so na njih živele visoko razvite in napredne rase. O tem je poročal tudi Platon. Približno pred 13.000 leti je prišlo do preoblikovanja zemeljskega površja s potopom obeh omenjenih celin in dvigom delov morskega dna, na primer Himalaje, Alp in Andov. Zato na takšnih višinah danes najdemo ribje in druge oceanske fosile.

Obdobje 13.000 let je v korelaciji z obhodno dobo našega sončnega sistema okrog galaktičnega središča, ki je 26.000 let. Pred 13.000 leti se je prejšnja - zlata doba Atlantide končala s kataklizmo, zdaj pa Zemlja prihaja v novo nestabilno obdobje, ko se pričenja doba globalnega duhovnega prebujanja in nas čakajo nove preizkušnje.

 

Nastanek Venere in uničenje Marsa

Znanstvenik Brian Desborough trdi, da je nekoč v naš sončni sistem priletel planet, ki ga danes imenujemo Jupiter, trčil in se deloma razbil; del mase Jupitra se je oblikoval v planet, ki ga imenujemo Venera. Ob tem kozmičnem dogodku je prišlo do uničenja življenja na Marsu, ki je takrat letel v tirnici sedanje Zemlje (ta pa je bila bliže Soncu), tirnice planetov pa so se spremenile, tako da sta tako Mars kot Zemlja dobila današnji tir. Ob tem je tudi na Zemlji prišlo do kataklizme in potopa. Plimni valovi na oceanih, ki so se ob tem dvignili, so bili visoki 3000 m in so pobrisali vse nižje predele planeta. Izsledki botanika Nikolaja Vavilova, da vse divje rastline, ki jih je našel širom po svetu, izhajajo iz osmih različnih področij, ki so vsa planinska, ob tem niso presenetljivi.

Kot pravi Desborough, je novi planet Venera je še nekaj časa "iskal" svojo stabilno tirnico in je pri tem ob bližnjih srečanjih z Zemljo na njej povzročal nove težave. Pri enem od teh srečanj, ko je skoraj oplazil Zemeljsko ozračje, je z nje prešla na Zemljo ogromna masa ledu, ohlajenega na -273 stopinj Celzija, ki je zasul oba magnetna pola. Tako je praktično v trenutku zmrznilo vse, kar se je tam nahajalo. Pred tem je imela celotna Zemlja tropsko klimo - zaradi kupole vodne pare v ozračju, ki je ob omenjenem dogodku izginila. To teorijo potrjuje najdba mamuta, ki so ga našli globoko v snegu in ledu, s hrano v želodcu, kot da so ga presenetili na paši.

Da so Mars opustošili dogodki, povezani z Venero - gre predvsem za izgubo vode, so pokazali posnetki ameriških sond. Površino tega planeta je vodna sila nekoč zelo močno preoblikovala.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih