bozicekNajvečji družinski praznik krščanstva praznujemo, ne da bi vedeli, kakšen je njegov izvirni simbolni pomen. A ne le praznika, tudi elementov, ki ustvarjajo praznično vzdušje. Koga v resnici predstavlja možiček v rdečem plašču s šiljasto kapo, ki je osrednja figura božičnega praznika? Kaj se skriva za božičnim drevesom in bogato simboliko, ki daje prazniku posebno privlačnost?

Krščanski nauk, dostopen širšim množicam, razlaga površinski pomen dogodkov in simbolike, da bi razkrili globlji pomen pa je potrebno poznati ključe, za katerimi je skrit simbolni pomen bistvenih elementov. A kako do njih? Razkriva jih gnoza, eden najbolj verodostojnih virov duhovnega znanja. Gnoza je celovita znanost, ki razlaga življenje skozi občutenje življenja samega in utemeljuje večne resnice na lastnem izkustvu. Je filozofski sistem, skozi katerega lahko ponovno pridobimo raven zavesti, ki smo jo izgubili.

Gnoza je temelj številnih religij, tudi judovske in krščanske. Krščansko in judovsko versko izročilo imata isti izvor. Zgodba o Božičku je tesno povezana z judovsko kabalo, starodavno modrostjo, ki podaja eno od najbolj dodelanih zgodb o naravi stvarstva. Ta zgodba je precej bolj zapletena kot materialistični koncept, ki so nam ga razlagali v šolskih klopeh. Popotniki po vijugastih cestah ezoteričnih znanj se prej ali slej srečajo s kabalo in njenim sefirotskim drevesom, drevesom življenja, ki pojasnjuje ustroj makrokozmosa in mikrokozmosa. Ustroj stvarstva in ustroj človeka sta le dve plati istega fenomena, zato je zelo pomembno, da ju poznamo. Tu podajam za potrebe razumevanja simbolike v ozadju božiča o kabali kar se da preprosto razlago.

Judovska kabala in drevo življenja

Sefirotsko drevo je geometrijska struktura v obliki grozda, sestavljena iz desetih elementov - sefir, ki imajo večplasten pomen. Grozd sestavljajo trije trikotniki, logosni, etični in magični, postavljeni drug nad drugega, in podaljšek (deblo) v obliki desete sefire, tako da slika spominja na smrečico. Božična smrečica naj bi človeka spomnila na ustroj stvarstva in njegovo mesto v njem.

Drevo življenja vibrira in se manifestira v štirih svetovih: aziluth (arhetipski, božanski del), briah (svet kreacije, stvarstva), yetzirah (svet angelov in oblikovnih tvorb) ter assiah (svet akcije in materije).

Iz drevesa življenja razberemo, da je človek zgrajen po enakih načelih kot vesolje; je odslikava vesolja v malem. Oba imata isti izvor, isto duhovno ozadje. Iz drevesa razberemo, da se temu kozmičnemu izvoru približamo postopoma, v desetih korakih tako, da se razvijemo in krepimo zavedanje svojega božanskega izvora skozi razvoj posameznih sefir. Sefire v obliki krogov predstavljajo entitete, ki sestavljajo stvarnost, pa tudi ravni zavesti in njim pripadajoče lastnosti oziroma vrline.

Izven sefirotskega drevesa se nahaja izvor vse kreacije, Absolut, nepogojen abstraktni prostor ali polje univerzalne zavesti, v kabali imenovan Ain oz. Ain soph, tisto kar je, je vedno bilo in vedno bo. Je entiteta, nerazumljiva pameti in predstavlja izvor Biti, vsega, kar biva. Iz Absoluta, ki je izvor duha in materije, izhaja črna svetloba, ki ustvarja kaos, maternico, iz katere se rojevajo in umirajo svetovi. Vse se dogaja ritmično, v valovih; ob izdihu se vse rodi in razmahne, ob vdihu pa vrne nazaj in razkroji. Vmes potečejo eoni. Tako je nastalo prvobitno vesolje in vsa kreacija, ki jo na različnih ravneh odražajo posamezne sefire drevesa življenja.

Prva od sefir, prvi logos, v kabali z imenom Keter, je v konici drevesa, ki se konča v točki, v niču. Predstavlja nemanifestirani absolut in ponazarja zgoščeno, ustvarjalno silo stvarstva, ki rodi tri sile, pozitivno, negativno in nevtralno, ter sedem ustvarjalnih žarkov, »kozmokratorjev«. Ti ustvarjajo s »petjem«, izgovarjajo »besede« (beseda = logos). Zvoki, zlogi prvobitnih besed zaplodijo kaos (kar pomeni »red«), ki se spušča navzdol in ustvari vse stvarstvo. Pomembno je vedeti, da je Keter kozmični izvor človeka, je naša avtentična Bit; v krščanstvu jo imenujemo bog Oče, v hinduizmu pa bog Brama.

Oče ne nastopa sam temveč kot trojstvo, skupaj z dvema dodatnima entitetama, logosoma, ki se v kabali imenujeta Hokmah in Binah; v hinduizmu ju ponazarjata božanstvi Višnu in Šiva, v krščanstvu pa Sin (kozmični Kristus) in Sveti duh. Kozmični Kristus ni osebnost temveč izvorna kozmična sila, sončni logos, ki ga v materialnem svetu opažamo kot centralno Sonce (zvezda Sirij), izvor življenja. Sveti duh pa je Mati v nas, božanska Mati, ki jo ponazarja boginja Izis ali v krščanstvu devica Marija. Sveti duh je izvor prvega notranjega dialoga in ima polarnost (Šiva in Šakti). Kot vidimo, vsi duhovni sistemi obravnavajo iste entitete, le da jih vsak imenuje po svoje.

Ustvarjalno načelo kozmosa se ponovi na ravni mikrokozmosa - človeka. Drugi, etični trikotnik sefirotskega drevesa ponazarja našo duhovno naravo. Sefira Chesed , v hinduizmu Atman, predstavlja našega notranjega Očeta, manifestacijo notranjega Kristusa, ki vsakomur od nas daje voljo in življenjski smisel. Chesed rodi dve sefiri – Geburah in Tiferet, ki predstavljata božansko dušo (budi) in človeško dušo (manas). Duša je torej večslojna in bolj kompleksna struktura kot si običajno predstavljamo.

Spodnje štiri sefire Necah, Hod, Jesod in Malkut predstavljajo svetove – razuma (mentalni svet), čustev (astralni svet), energije (etrski svet) in fizičen svet, pa tudi orodja, s katerimi človeška duša deluje – pamet (mental), čustva (astral), vitalnost (energijsko, etrsko telo) in fizično telo. Vse, kar se dogaja na fizični ravni, so preslikave z višjih ravni oz. svetov.

Kabala razlaga tudi izvor naših darov in potencialov. Intuicija je lastnost, ki izhaja iz naše budične ravni, ravni duše. Razum, ki je v krempljih našega ega, deluje s pomočjo strukture na mentalni ravni. Naše fizično telo (Malkut) nam služi kot instrument za izkušanje fizičnega sveta in za doživljanje mentalnih in čustvenih vtisov. Vitalnost pa nam daje eterična energija, ki je naša spolna energija iz sefire Jesod.

Sefire simbolizirajo tudi posamezne značajske lastnosti, ki jih moramo na poti svoje duhovne rasti razviti. Sefira Tifaret predstavlja lepoto, Geburah pravičnost, Chesed ljubezen, Hokmah modrost, Binah pa razumevanje. Intuicija je jezik budi sveta. Je božja volja, ki dobi obliko.

Skrita simbolika

In kako povežemo kabalo z božičem? Božiček simbolizira Očeta, naš duhovni izvor, ki se spusti na fizično raven in nam prinaša darila – znanje in sposobnosti, da se vrnemo k njemu. Skozi zgodovino so nas obiskali številni njegovi glasniki, kakršni so bili denimo Krišna, Buda in Jezus. Vsi so utelešenje kozmičnega Kristusa in prinašajo njegova sporočila. Jezus iz Nazareta je denimo človeštvu pokazal, da človek presega zgolj materialno naravo in opozoril na pomen ljubezni, na nujnost preseganja ega.

Božično drevo torej predstavlja sefirotsko drevo, drevo življenja, ki nas spomni na ustroj stvarnosti in na našo povezavo z njo. Pomembno je, da se zavemo našega poslanstva v vesolju. Tu nismo zaradi užitkov in trpljenja temveč zaradi prepoznave, kdo smo. Kroglasti okraski na božičnem drevescu ponazarjajo posamezne sefire. Lučke naj bi predstavljale odprte sefire, plemenite lastnosti, ki smo jih osvojili. Darila pod drevescem so darila Očeta ter predstavljajo znanje in sposobnosti, ki nas vodijo v višave. Preiti moramo vse sefire, da pridemo do njega.

Žal je pravo simboliko božiča zamenjala plehka potrošniška predstava o dobrem možu, ki živi na severu in na saneh prinaša darila. V njej ni sledu o višjem namenu življenja, o težnji za doseganje duhovnih idealov, ki je pogoj za napredek človeka in družbo. Le naša duhovna rast nas pripelje do sreče, miru in blagostanja. Vredna je, da ji posvetimo vso našo energijo. V zadnji fazi nas popelje do popolne samouresničitve, do odrešitve iz solzne doline in zlitja z izvorom, iz katerega izhajamo.

 

Glejte tudi besedilo: O globljem pomenu božiča

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih