Posledice prebujene zavesti

To kar smo, je torej Duh, ki se izraža skozi naše fizično telo. A fizično telo je le eno od teles (instrumentov), poleg drugih, "finosnovnih", ki jih imamo tudi v vseh drugih razsežnostih. Prihaja čas, ko se bomo tega pričeli zavedati. Dane so nam vse božanske lastnosti, darovi in moči, ki jih zdaj izkazujejo redki posamezniki – jasnovidnost, jasnoslišnost, jasnočutnost, jasnovednost, intuicija in telepatija pa tudi televizija (gledanje na daljavo), materializacija in dematerializacija… Zaradi skoraj popolne poistovetenosti s telesom smo pozabili nanje (saj gre za duhovne pojave), a skozi proces prebujanja in razvoja bodo te lastnosti znova oživele v nas. Smo božanska bitja, na nezemeljski ravni neomejena s prostorom in časom. Smo delci Boga, ki se v tej fazi razvoja ne zavedajo svojega resničnega bistva.

Če bi bil Bog nekaj zunaj nas, ga ne bi mogli nikoli spoznati. Ker je nekaj, kar nosimo v sebi, pa ga ne moremo nikoli izgubiti. Zdaj ga večina išče zunaj sebe, a tam ga ni možno najti. Skrit je v našem srcu, to pa je mesto, kjer iščemo nazadnje. Paradoks je v tem, da se z iskanjem le oddaljujemo od njega; treba je ustaviti iskanje in se spomniti, da je od nekdaj tu, v nas.

O dejstvu, da je Bog v nas, govori vrsta pregovorov, ki so odraz resnice: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Bog vse vidi in vse ve (tako kot ti) saj je v tebi. Vse prizore, ki jih vidimo na platnu naše zavesti, v filmu, ki ga imenujemo življenje, (zdaj nevede) slikamo sami, zato je nesmiselno zanje valiti odgovornost na druge.

Bistveni element duhovnega napredka je opustitev vloge žrtve in sprejem odgovornosti za vse, kar doživljamo, na svoja pleča. Čeprav še ne vemo, kako in zakaj se nam dogodki pojavljajo, nam postane jasno, da smo jih tako ali drugače »pritegnili«. Prizori, ki jih opažamo zunaj, imajo en sam namen: govorijo o naši notranjosti, predstavljajo priložnosti za soočenje s stvarmi, ki jih še nismo izkusili in ozavestili, prekinili vezanost nanje.

Svet in dogajanje, ki ga opažamo zunaj, je torej odraz dogajanja v naši notranjosti - to spoznanje je nujno za naš napredek. Osebe, ki jih vidimo okrog sebe, so naša zrcala, ki odražajo enega ali več vidikov našega bitja. Vsako nasilje, ki bi ga usmerjali k njim, je tako nasilje nad samim seboj.

Prebujeni človek išče v vsakem dogodku sporočila, ki mu pomagajo k večjemu razumevanju. Ne reagira na neposredno opažena dejstva, pač pa vidi motive v ozadju ravnanj in dogodkov in tako prepoznava tisto, kar širi njegovo razumevanje samega sebe ter dviguje njegovo zavest.

Naš duhovni razvoj pripelje do spoznanja naše zlitosti z vsem življenjem in odpre vrata božanskemu atributu - ljubezni v nas, saj je ljubezen tisto, kar vse povezuje in druži v celoto. Tekmovalnost se umakne sodelovanju, napetost razumevanju, nestrpnost sprejemanju, sovraštvo sočutju.

V zavedanju lastne božanskosti nam je jasno, da je pomanjkanje le ena od iluzij, ki je bila potrebna za to, da bi spoznali resnico o obilju. Zavedanje obilja pritegne istovrstna izkustva, saj mi, božanska bitja, ustvarjamo z mislimi. Tako postanemo človek, ki lahko ustvari civilizacijo miru, ljubezni in blagostanja. Edino takšno si božansko bitje tudi zasluži.

Opisana zgodba je tako lepa in svobodna, da jo je marsikomu težko sprejeti, saj ni v skladu s strahom in temo v njem. A dvoma ni – vsakdo jo bo nekoč vzel za svojo, vprašanje je le, koliko trpljenja in udarcev bo še potrebno za dokončno prebuditev.

Več informacij in besedil v sekciji Besedila/Na sledi sebi

bravoV trirazsežni stvarnosti je vse vzročno pogojeno, vsak vzrok je povzročitelj posledice. Vzročnost, ki je posledica časa, je tisto, kar daje bistveni pomen zemeljskemu bivanju. Dolgi verigi naravnih vzrokov in posledic lahko sledimo prav do prvega temeljnega vzroka vsega obstoja, kjer pa ta logika odpove. Soočimo se z nerodnim dejstvom: ni mogoče ugotoviti, kdo ali kaj je prvobitni vzrok vse kreacije, kaj je vzrok pojavu materije in življenja. To vprašanje je tako zapleteno, da ga človeštvo razvozlava že tisočletja.

Da bi nekako zadostili potrebi uma, ki želi imeti odgovor na vsako vprašanje, so si izmislili entiteto, ki jo imenujemo Stvarnik ali Bog. Prav ta naj bi bil izvor in stvaritelj vsega, kar je. Ideja o Bogu torej tiči na koncu verige vzročnosti in pri tem trči na pojme, ki so nerazumljivi omejenemu človeku: neskončnost in brezčasnost – ta dva atributa povezujemo z Bogom.

Bog je zelo pomembna entiteta v življenju slehernega človeka, ker predstavlja ideal popolnosti. Tudi tisti, ki v Boga ne verjame, ne more shajati brez ideala popolnosti. Naj ga imenuje narava, Izvor, božanska bit ali kakorkoli drugače - gre za isti ideal, ki je odgovoren za nepojmljivo čarobnost sveta, ki ga opažamo, in za življenje, ki ga živimo. Želeli ali ne, brez ideala popolnosti ne moremo živeti, saj bi to v umu povzročilo nedopustno praznino.

Človek je svoje zavedanje od nekdaj krepil z opazovanjem narave in njenih zakonitosti. Dokler ne spozna do podrobnosti snovnega, zunanjega sveta, mu je njegov notranji svet (ki ga sicer ves čas obiskuje tudi v sanjah), precej tuj. Dokler je očaran z zunanjostjo, duhovnemu svetu zaradi odsotnosti opore v fizičnih čutih odreka verodostojnost in ga obravnava kot izmuzljivega, neopredeljivega in neponovljivega;  vse je zavito v tančice misterioznosti in se izmika treznemu razumu ter poznanim zakonom (materialnega sveta). A danes smo intelektualno bolj kot kdajkoli pripravljeni, da se odpremo novim dimenzijam.

Da bi človek duhovno napredoval in širil svojo zavest, na nižjih stopnjah razvoja potrebuje vzpodbudo v obliki udarcev – bolezni, krize, resne izgube premoženja ali najdražjih. Le takrat, ko se stare predstave in miselni sistemi sesujejo in napravijo prostor novemu, se je pripravljen lotiti novega raziskovanja in razumevanja stvarnosti.

Največja pobudnika napredka sta strah in zlo. Njuno poslanstvo je človeku pomagati najti pravo pot k duhovnemu razvoju.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih