Smo del ene celote

Eden največjih filozofov zadnjih stoleti, Arthur Schopenhauer, je Kanta popravil in dopolnil. Ugotovil je, da je predstava, da smo ločeni posamezniki, aktualna le v svetu fenomenov. V zadnjem temelju naše biti smo vsi eno in nediferencirano. Fenomenalna resničnost se ne razlikuje od noumenalne (to sam poimenuje »volja«), temveč je ista resničnost, ki jo spoznavamo drugače. Smo del ene celote, ki je le na videz razdeljena. To pojasnjuje sočutje, zmožnost ljudi, da se poistovetijo z drugimi in čutijo z njimi. Če te prizadenem zato delam škodo lastni biti. Sočutje je pravi temelj tako etike kakor ljubezni.

V svojem spoznanju je torej pritrdil Spinozi in popravil misel, da je treba obravnavati dva ločena svetova. Vse povedano se ujema z našim razmišljanjem v TVI. Tudi materiali svet je namreč ustvarjen kot iluzija v intelektu, a takšne vrste, da omogoči hitrejše in neposrednejše učenje in s tem duhovni napredek. Smo del ene celote, sočutje in druga pozitivna čustva pa so fenomeni, ki ustvarjajo kohezijo in zbližujejo vso kreacijo s Stvarnikom.

Tu se je treba ustaviti pri terminu, ki ga Schopenhauer imenuje »volja«. V teoriji TVI nismo omenili elementa, ki bi imel pomen volje, čeprav je evidentno, da nekaj takšnega pravzaprav mora obstajati. Sam intelekt, ki bi v sebi ne imel nekega vzgiba, poriva k razmišljanju oz. ustvarjanju, bi bil negiben in mrtev. Mora obstajati nekakšna motivacija ali motor, ki intelekt sili k delovanju. Izraz »volja« je tu povsem na mestu. Obenem pa jo lahko obravnavamo kot eno od prvin oz. lastnosti intelekta, ki je seveda nujen sestavni del. Tudi ta ideja je torej s TVI povsem združljiva.

Schopenhauer je bil je prepričan, da je empirični svet brez pomena ali namena; ker nam je lastno prizadevanje, da mislimo o njem kot o nečem, kar obstoja ločeno od nas, je ves njegov smisel iluzija. Smisel empiričnega sveta, kot tudi smisel iluzij, je, kot že vemo, v tem, da pridemo do izkustev in duhovnih spoznanj, ki omogočajo napredek duše in intelekta. Prav to pa naj bi bil smisel celotne kreacije.

Njegova velika zasluga je ugotovitev, da se filozofska spoznanja in nekatere neodvisno nastale zahodne filozofije presenetljivo ujemajo z nauki budizma in hinduizma in z vzhodno filozofijo. Tako je prišlo v filozofiji do povezovanja temeljnih spoznanj zahodne in vzhodne filozofske misli.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih