Velika noč je praznik, ki govori o zmagi duha nad smrtjo. Toda razvoj človeštva je zašel tako daleč v smeri materializma, da si ne znamo več predstavljati, kaj zmaga duha nad smrtjo zares pomeni. Dokler tega ne razumemo, so vse razprave o tem prazno pleteničenje. Rudolf Steiner je o tem spregovoril v svojem predavanju »Ostern misterium der zukunft«.

Jesus Velika nocZa razjasnitev se je treba poglobiti v preteklost, prav do sredine atlantskega časa, ko je človeška civilizacija cvetela na kontinentu Atlantida. Zavest atlantskega človeka je bila bistveno drugačna od današnje. Etrsko telo človeka je bilo večje in je v predelu glave segalo daleč preko meja fizičnega telesa. Budnost in sanje sta si bili mnogo bliže kot danes. Stik z astralnim svetom je bil močan in je omogočal sprejem vtisov iz duhovnega sveta, ki ga je človek razločno zaznaval. Fizične stvarnosti pa ni videl v ostro začrtanih slikah, kot to vidimo sedaj, temveč so bile slike mnogo bolj nejasne in neostre, nekoliko meglene, obdane z barvnimi odtenki aure. Barve še niso bile tako puste, kot jih vidimo danes, pa tudi zvoki so bili bogatejši. Spekter občutkov in vtisov o živih bitjih in predmetih je prinašal tudi danes nepredstavljive informacije o njihovem notranjem, duševnem življenju.

S tako bogato senzitivnostjo je atlantski človek zaznaval tudi duhovna bitja, bogove, angele, deve in razna vilinska bitja, ki nimajo fizičnih teles. O teh bitjih, ki so jih nekoč ljudje zaznavali tako jasno kot mi danes dogajanja v fizičnem svetu, govorijo sage in miti starodavnih ljudstev. Jasnovidnost in duhovna izkustva so bila v tistih davnih časih nekaj običajnega. Religije v našem današnjem smislu takrat niso potrebovali; to, o čemer govorijo, je bilo za ljudi atlantskega časa dejstvo.

Po potopu Atlantide je prišlo do pospešenega omejevanja zavesti na materialni svet. Etrsko telo se je zmanjševalo in se naposled skoraj prekrilo s fizičnim telesom. Stik z duhovnim svetom je slabel, krepil pa se je pogled na fizične stvari, katerih slike so postajale vse ostrejše, z vse bolj določenimi, ostrimi mejami in enotnimi barvnimi površinami. Ko se je etrsko telo popolnoma potopilo v fizično telo, sta bila človeku jasnovidnost in zaznavanje duhovnega sveta povsem odvzeta. Človek ni več mogel gledati v notranjost stvari; na stvareh iz fizičnega sveta je opažal le še površino.

Preživeli prebivalci Atlantide so na različnih koncih sveta osnovali nova ljudstva in kulture današnje, pete človeške rase – tibetansko, sumersko, egipčansko, babilonsko, grško, rimsko … Modrosti in spominov iz prejšnjega stanja zavesti, o katerih govorijo sage in miti, ni bilo več mogoče preprosto preveriti z običajno zaznavo; zavest učencev je bilo potrebno prilagoditi s postopki iniciacije.

Dandanes se je človek v materialnost potopil tako globoko, da je izgubil vero in zavest o svojem duhovnem poreklu. Mnogi ljudje se duhovnosti posmehujejo in obstoj nematerialnih svetov popolnoma zanikajo. Religija danes ohranja vez z bogastvom duhovnega sveta za tiste, katerih zavedanje njihovega duhovnega porekla še ni zamrlo, nekaterim pa je obiskovanje svetih hramov le stvar tradicije. Kot vsak človekov izum so religije daleč od popolnosti, a so dragocen pripomoček za ohranjanje naše duhovne zavesti.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih