Mezopotamska in egipčanska kultura

Iz Perzije je razvoj sledil dalje proti zahodu in dospel do Bližnjega vzhoda. Zacveteli sta mezopotamska in stara egipčanska kultura. Ljudje tega obdobja so opazili, da jih bogovi in duhovni svet zapuščajo. Temu naj bi bila vzrok, kot so to tedaj menili, nezadostna predanost bogovom, vendar so morali zapuščati božje naročje, da bi lahko sami ustvarjali tok civilizacije. V tem, tretjem obdobju po zatonu velike civilizacije v davni preteklosti se človeštvo ni več moglo povsem zanašati na bogove, zato je moralo razviti gospodarstvo, in da bi bolje obvladali svet, so ustvarili mere, računanje s števili ter se zavedli prostora, teže in časa. Bogove so videli v dogodkih neba, zato so razvili astronomijo, po kateri so uravnavali poljedelstvo. Nastali so začetki znanosti, ki je bila prežeta z duhovno modrostjo. In da ne bi pozabili bogove, zakaj človekov brezmejni spomin je močno upadel, so jim postavili hrame ter jim posvetili umetnost. Tako so se začeli kazati znaki civilizacije, ki niso njeni začetki, temveč spomeniki tega, kar je že živelo nekaj tisoč let. Stara egipčanska kultura se je dogajala pred pet do tri tisoč leti.

V istem času sta se na to raven spustili tudi perzijska in indijska kultura. Kar vemo o njiju iz zgodovinskih virov, se nanaša na čas cvetenja egipčansko mezopotamske kulture. Tedaj šele sta bili zapisani Veda in Avesta, sveti knjigi obeh velikih tedaj že preteklih kultur.

V egipčansko mezopotamski kulturi so bogovi postali bajka. Človek se je počutil izvržen iz bajnega sveta. Čutil je, da se je od tega oddaljil in da je prepuščen sebi. Skušal se je vrniti vanj, zato je videl pot k predanosti bogovom v potiskanju lastnih občutkov in lastne volje iz sebe. Odrival je od sebe doživetje lastnega jaza, ki se je s kulturnim razvojem bližalo človeku. V tem stanju se je začela oblikovati stara grška kultura, ki je kasneje organsko prešla v rimsko in nato srednjeveško; vse tri torej predstavljajo eno kulturno obdobje, ker imajo isto skupno osnovo. Trajalo je od 8. stoletja pred našim štetjem do 15. stoletja našega štetja, do evropske renesanse. Na poti z vzhoda na zahod je tako kulturni razvoj dosegel skrajno zahodno točko Evrope, angleški otok. Izpolnil in dovršil se je izrek Ex oriente lux, iz vzhoda luč.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih