Ali vas zanima, do kakšnih pomembnih spoznanj in globokih uvidov so se dokopali najboljši filozofski misleci zahodnega sveta skozi tisočletja? V tem sestavku bomo poiskali tiste ideje, teze in modrosti, ki nam lahko pomagajo do globljega dojemanja objektivne resničnosti. Pri tem nas bo posebno zanimala duhovna plat bivanja, saj je nematerialna plat stvarnosti najbolj zapostavljena.

Z vprašanji bivanja in z vizijo celotne resničnosti, ki seveda zadeva tudi duhovno plat človeka, se je skozi vso zgodovino, še pred pojavom znanosti, ukvarjala filozofija. Filozofska spoznanja so bistveno vplivala na procese v posameznih družbah in povzročile odločne premike in napredek v zavesti človeštva. Če pomislimo, da je na primer en sam človek, Karl Marx, drastično spremenil življenje najmanj kaki tretjini človeštva, potem nam postane jasno, da je na ustrezen način artikulirana ideja silno močno orožje.

Čas, ko je v naših miselnih predstavah še gospodoval marksizem, ni daleč. Ta ideologija, ki vsebuje sicer tudi marsikatero pravilno spoznanje, se je izkazala za filozofsko zablodo, vendar pa napačnih nazorov, ki so nam jih vcepili z materializmom, v naših glavah ni nihče nadomestil s pravilnejšimi spoznanji. Komu je poznano, da je bil eden najboljših kritikov marksizma avstrijski filozof Popper? aristoteles_louvre.jpgAli veste, s kakšnimi ugotovitvami ga je pobil? Med drugim je uveljavil tudi tezo, da popolne gotovosti kakega znanstvenega spoznanja nikoli ne moremo doseči, vse so le boljši ali slabši aristoteles louvrepribližki. Žal do današnjega dne filozofi še niso našli pravega filozofskega koncepta - približka, ki bi združil vsa dosedanja pravilna spoznanja o pomembnih vidikih stvarnosti in kolikor toliko ustrezno utemeljil spoznavo objektivne resničnosti. Zato še danes pri bistvenih življenjskih vprašanjih tavamo, ne znamo pojasniti kopice bistvenih vprašanj, nasprotij in nejasnosti, in ne najdemo razlag, ki bi nas (vsaj za silo) zadovoljile. Toda danes človeku na primer ne more biti več vseeno, da še vedno ni verodostojnih odgovorov o tem, kaj se zgodi s človekom in njegovo zavestjo po smrti, čeprav je o različnih pričanjih o posmrtnih dogodkih napisana gora knjig (glej /11, 12, 49, 50, 51, 61, 64/). Slika desno: Aristotel (Wikipedia)

Marsikomu je že postalo jasno, da je omejevanje spoznavnosti le na materialno sfero pomanjkljiv in neustrezen pristop, ki nam zožuje zavest le na eno plat medalje. Iskalce resnice zanima vse, kar bi razjasnilo drugo, doslej skrito plat, torej tisti bistveni manjkajoči del, ki omogoča spoznavo celote. V tem in naslednjih sestavkih bomo poskušali napraviti prav to, česar moderna filozofija (kolikor vem) doslej še ni storila, čeprav to nekako pričakujemo od nje.
 

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih