Po filmu Neprijetna resnica se je na internetu pojavil kratek film Pojedli bomo Zemljo (film so že umaknili s platforme Youtube), ki podaja nekaj manj znanih dejstev in razlogov za vse hujšo ekološko stisko. Gre za šokantne informacije o našem ravnanju z naravo.

Sporočilo filma je, da lahko k reševanju sveta zelo občutno prispevamo, če omejimo mesno hrano ali celo postanemo vegetarijanci. Intenzivna živinoreja je namreč, kot je nazorno razloženo, temeljni razlog za uničevanje gozdov, globalno segrevanje ozračja, izčrpavanje prsti, kisel dež in slabo zdravje človeštva, zato lahko z enim zamahom ubijemo več muh.

Ali ste vedeli, da je za pridelavo 1 kg mesa potrebnih 10 kg rastlinskih beljakovin? Iz 10 kg žita, ki ga porabimo za hrano živali, dobimo povprečno le 1 kg mesa – preostanek energije se spremeni v gnojevko.

Na našem planetu imamo 1,3 milijarde glav goveda.

Meso vsebuje približno 14 –krat več ostankov pesticidov kot zelenjava.

Reja goveda na pašnikih potrebuje 12-krat več vode kot jo potrebujemo za gojenje zelenjave.

Ena sama krava letno lahko izloči do 23 ton gnojevke.

V nekaterih državah je gnojevka glavni vzrok nastanka kislega dežja. Opustitev živinoreje bi dramatično upočasnila to pustošenje.

V veliki Britaniji se letno zastrupi ok. 2 milijona ljudi; skoraj vsa oporečna hrana je bila mesnega, mlečnega izvora ali iz jajc.

Tudi ob tem filmu boste težko ostali ravnodušni. Kaže, da so pri obravnavi opustošenja sveta prezrli enega poglavitnih razlogov: intenzivno živinorejo. Treba se bo soočiti z enem od najpomembnejših vprašanj: Ali smo pripravljeni omejiti mesno prehrano oziroma se ji postopoma odreči?

O tem bo moralo človeštvo resno razmisliti, če želi kaj prispevati k rešitvi problema lastne prihodnosti in dostojnem preživetju sveta v celoti.

Spisku ukrepov, ki pomagajo k zmanjševanju svetovne grožnje, bi torej morali dodati – omejiti mesno hrano; odreči se zrezkom, klobasam, mleku in še čemu – vsaj nekajkrat na teden.

Bistvene poudarke iz filma si lahko preberete v nadaljevanju

 

www.GlobeTransformer.org:  Pojedli bomo Zemljo!

(Pomembni poudarki iz filma)

Prehranjevanje z mesom – tratenje hrane in rodovitne prsti!

Na svetu je 3 krat več rejenih živali kot ljudi.

10 kg rastlinskih beljakovin je potrebnih za pridelavo 1 kg mesa.

Zaradi ogromne mase potrebne hrane je treba zemljo izčrpavati s pesticidi in umetnimi gnojili

Koncentracija pesticidov močno naraste v telesih plenilcev, ki jedo manjše živali; vodna ptica, npr. ponirek ima v mesu 80.000-krat večjo koncentracijo kot voda, v kateri živi.

Meso vsebuje približno 14 –krat več ostankov pesticidov kot zelenjava.

Brez nepotrebnega pitanja živali bi se kmetje lahko vrnili h kolobarjenju. Kmetovali bi lahko organsko in se znebili pesticidov, ki so derivati živčnih bojnih strupov.

Nenehne zahteve po večanju količine krme za vzrejo živali postajajo za okolje nevzdržne. To nam uspe po zaslugi prepojitve prsti z dušikovimi gnojili. Toda gnojila stečejo v reke, kjer pospešujejo rast alg in množenje bakterij, kar zavira ostalo življenje v vodi.

Nekaj jih steče tudi v podzemne zaloge podtalnice. Če bi nehali jesti živali, bi celotno človeštvo lahko prehranili s samo 30% obdelovane zemlje – brez uporabe kemičnih gnojil. Zemlja bi lahko ponovno zadihala, se obnovila in popolnoma ozdravela.

– 38% po svetu pridelanih žitaric gre v krmo živalim.

– Iz 10 kg žita, ki ga porabimo za hrano živali, dobimo povprečno le 1 kg mesa – preostanek energije se spremeni v gnojevko.

– V primerjavi z mesojedcem porabimo za hrano vegetarijanca le polovico rodovitne zemlje in četrtino te površine za vegana. Velika Britanija bi lahko s čisto vegetarijansko (vegansko) hrano prehranila 250 milijonov ljudi.

Če bi svet prevzel ameriške prehranjevalne navade bi lahko nahranili le polovico trenutnega svetovnega prebivalstva.

 

Uničevanje gozdov

Vsako leto uničimo tropskega gozda na površini velikosti Velike Britanije – predvsem za pridobitev novih pašnikov za živino in polj za pridelavo krmne soje. Po približno sedmih letih postane ta pokrajina nerodovitna in je skoraj brez življenja.

– Tropski gozdovi so dom za 90% vseh živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji.

– Letno za živinorejo uničimo več kot 164.000 km2 tropskega gozda. V Kostariki je 71 % nekdanjih gozdov spremenjeno v pašnike. Nepal je v zadnjih 20 letih na račun živinoreje izgubil polovico svojih gozdov.

Celo sveže izkrčen pašnik premore prehraniti le eno govedo na hektar.

Globalno segrevanje ozračja

S sežiganjem vegetacije se sprostijo ogromne količine CO2. Od leta 1970 je uničevanje deževnega gozda v latinski Ameriki v atmosfero sprostilo 3,4 milijarde ton CO2.

Na tem pašniku nato sleherno govedo dnevno izloči 60 litrov metana in s tem doda svoj delež k segrevanju ozračja. Požiganje in metan predstavljata skupaj drugi največji dejavnik za učinek tople grede.

– Metan, njegova koncentracija letno zraste za 1%, je odgovoren za 18% segrevanja Zemljine atmosfere. 18% sproščenega metana izvira iz živinoreje.

– Na našem planetu imamo 1,3 milijarde glav goveda.

Izčrpavanje prsti

ZDA so izgubile 1/3 svoje najboljše prsti. Na ogromnih zahodnih področjih kmetovanje sploh ni več možno. Ponekod zemlja ni več primerna niti za pašnike, če pa je, porabi ogromno vode.

Podzemni rezervoarji vode se praznijo hitreje kot jih lahko deževnica znova napolni.

Potreba rejne živine po vodi je prav tako uničujoča kot njena potreba po hrani.

Reja goveda na pašnikih potrebuje 12-krat več vode kot jo potrebujemo za gojenje zelenjave.

Kisel dež

Svet se je našel pred novim problemom: ogromne količine živalskih izločkov v obliki kašaste gnojevke stokrat bolj obremenjujejo okolje kot človeški izločki. Nabirajo se nenehno in so preveč hranljivi, da bi jih zemlja še bila sposobna vpijati. Bakterije spremenijo amoniak v kislino, ta izhlapeva, se spoji z dušikovim oksidom iz umetnih gnojil in v kombinaciji z industrijskim onesnaženjem tvori kisli dež. Njegova zapuščina so kisla in neplodna tla ter mrtvi in umirajoči gozdovi, reke in jezera. Skoraj pozabljen zaradi plazu drugih naravnih katastrof , kisli dež pustoši po severnih področjih Evrope in Amerike.

V nekaterih državah je gnojevka glavni vzrok nastanka kislega dežja. Opustitev živinoreje bi dramatično upočasnila to pustošenje.

– Ena sama krava letno lahko izloči do 23 ton gnojevke.

– 10 svinj letno lahko izloči do 21 ton gnojevke.

– Polivanje gnojevke v naravnem okolju je vzrok za kisli dež, onesnaženje zemlje in vode.

– Dokazano je, da amoniak z živalskih farm glavni vzrok za kisli dež, ki na nekaterih območjih povzroča več kot 70% zakisanost.

– Na Nizozemskem, kjer je 7x več živine kot ljudi, so kmetje dobili navodilo, da svoje črede zmanjšajo za četrtino in na ta način pomagajo rešiti umirajoče gozdove.

Trpeča morja

PCB-ji so industrijske kemikalije, ki sodijo med najbolj strupene znane snovi na svetu; te sedaj krožijo v oceanih po celotni prehranjevalni verigi.

– Po današnjih ocenah v svetovnih oceanih kroži 240.000 ton PCB-jev. Velika Britanija je njihovo uporabo prepovedala v letu 1980.

Od 17 glavnih svetovnih ribjih lovišč jih je devet že skoraj popolnoma izropanih, preostala pa so že opustošena.

Nedavne raziskave so pokazale, da je 40% rib, ulovljenih v Severnem morju, obolelih – pogosto za rakavim tumorjem.

Zdravje in blaginja

Ljudje kot najbolj inteligentna bitja smo zmožni najvišjih čustev. In kaj počnemo? Druga inteligentna bitja zapiramo v samice, dokler ne znorijo. Onemogočimo jim izpolnjevanje osnovnih nagonov. Z njihovimi živimi, čutečimi mladiči ravnamo kot z dobrinami – in jih naposled pojemo. Nemirno perutnino tlačimo v tako majhne kletke, da v njih ne morejo razpeti niti kril. Naglo jo vzredimo v vlažnih, temnih barakah, kjer pogostokrat ohromi pod svojo lastno težo, na koncu pa se sooči s smrtjo na samodejnem tekočem traku.

Pravijo, da sta bolečina in trpljenje relativna pojma. Hkrati pa nam govorijo, naj si ne delamo skrbi zaradi infekcij, ki so posledica cenen vzreje mesa: campylobacter, salmonela, bolezni norih krav. »Meso potrebuješ za življenje!«, nam pravijo, ob tem pa prezrejo bolezni srca, raka na črevesju ter ostale bolezni, ki so posledica uživanja mesa. Dobiček ne pozna vesti, zanima ga le zaključni račun. V njegovem imenu se izkorišča tako živali kot ljudi.

Bolezni srca so poglavitni vzrok smrti v Veliki Britaniji in v ostalih razvitih državah po vsem svetu.

Študije kažejo, da vegetarijanci v primerjavi z mesojedci do 30% manj obolevajo za boleznimi srca.

V Veliki Britaniji in v Sloveniji je rak vzrok za četrtino vseh prezgodnjih smrti. Najmanj tretjina rakavih obolenj je tesno povezanih s prehranjevanjem. Vegetarijanska hrana zelo zmanjša mnoge dejavnike za to bolezen. Raziskave kažejo, da je pogostost raka na debelem črevesu, dojkah, prostati in na drugih delih telesa pri vegetarijancih nižja.

V veliki Britaniji se letno zastrupi ok. 2 milijona ljudi; skoraj vsa oporečna hrana je bila mesnega, mlečnega izvora ali iz jajc.

V zadnjih desetletjih zastrupljamo Zemljo s takšno hitrostjo kot še nikoli v zgodovini. Razvoj in potrošnja sta povzročila te težave, a nam kljub temu dopovedujejo, da leži rešitev v njunem nadaljnjem povečanju. Smo kaj bogatejši, srečnejši ali plemenitejši po vsem tem ubijanju, zadani bolečini in uničevanju?

Našim otrokom bomo zapustili bistveno drugačen svet, kot smo ga prejeli od svojih prednikov. Zastrupili smo njihovo vodo,onesnažili njihov zrak in opustošili večino njihove zemlje. Izročamo jim svet, ki je bil za nas še zanesljiv, danes pa niha na robu katastrofe. Vlade pa še vedno ničesar ne ukrenejo, toda TI lahko. S preprosto odpovedjo mesu, perutnini, ribam in stranskim proizvodom klavnic lahko takoj veliko pripomoreš k zmanjšanju bolečine, krutosti in uničevanja. Ustavi ubijanje – tako da postaneš vegetarijanec. Izbira je v tvojih rokah. Pridruži se boju za življenje!