Napačni ideali in kratkoročni cilji

Civilizirani ljudje v splošnem ne vemo, kakšen je pravi smisel življenja. To je temeljni problem. Večina se zato vdaja ideji, da je treba v življenju čimbolj uživati in v ta namen izkoristiti vse možnosti, saj je s smrtjo tako ali tako vsega konec. Zasledujemo torej zgolj kratkoročne koristi, saj je takšna pač narava omenjenih ciljev, ne da bi se vprašali, kakšne bodo dolgoročnejše posledice. Borimo se za čim večji zaslužek in profit, za čim več denarja, ki nam užitke in visok standard omogočajo, ne zavedajoč se, da smo postali sužnji ideala, ki ni pravi. Dobro posameznika smo postavili nad dobro družbe in tako manjšini omogočili, da legitimno počne z večino, kar se ji zahoče.

Napačni ideal - kolikor le mogoče izkoristiti življenje za uživanje - ima številne posledice. Postajamo vse bolj zahtevni in sebični ter vse manj prilagodljivi, tolerantni ter sočutni. Takšni si tudi ne želimo številnejšega potomstva, saj otroci predstavljajo breme in obvezo, ki zmanjšuje osebno svobodo, po drugi strani pa je številnejšim otrokom težko zagotoviti zaželeni materialni standard. Temu se pridruži še kopica naravnih razlogov, ki zmanjšujejo plodnost žensk in moških in rezultat - resen upad natalitete, je tu. Razumljivo, bi kdo dejal -kozmični zakoni takšne civilizacije ne podpirajo.

Praktično vse dejavnosti civilizacije so usmerjene kratkoročno. Naravo brezvestno ropamo, voda, zrak in zemlja so čez mero zastrupljeni, številne živalske in rastlinske vrste izginjajo, okolje je zaskrbljujoče onesnaženo, zdrave hrane skoraj ni več dobiti. Znanost in tehnika naj bi po mnenju nekaterih civilizacijo rešila vseh težav, vključno s pomanjkanjem, revščino in nevednostjo. A to ni mogoče.  Ker sta v službi vsemogočnega kapitala, imata temu primerne cilje: ponujata nam vse več umetnega, nas slepita z vse večjim številom stvari in rešitev, ki nas odvračajo od naravnega, naravi ustreznega, in od sebe samega. Dolgoročne posledice so tu: pomislimo, kakšne težave nam povzročajo naše transportne naprave, intenzivno kmetijstvo, atomska energija, genetski inženiring, koncentracija ljudi v mestih...

Osupljivo dejstvo je, da je ta svet »uspešen« in po volji bogatih, če gre v smeri vse hujše degradacije in uničenja. Zaslužki namreč rastejo, če je svet v vojni in neprestanem prepiru, če je narava onesnažena, če viri presihajo, če je vse več ljudi bolnih in v stiski. V vseh teh primerih je namreč moč dobro zaslužiti. Ali se ob tem ljudje ne počutimo kot ovce, ki jih vodijo v klavnico?  Ali je ob tem čudno, da se mladi, ki zelo hitro spoznajo, da je takšen svet prazen in neperspektiven, vse pogosteje zatekajo k poživilom, mamilom in alkoholu ali pa končajo v drugih oblikah zasvojenosti, kriminalu ali celo samomoru?

Danes imamo v primerjavi z našimi davnimi predniki neprimerno več informacij, a polnovrednega znanja zaradi tega nimamo prav nič več, kajti vse to bogastvo je iztrgano iz naravnega konteksta; ker v ozadju ni etike in modrosti, ustvarja zgolj nesrečo. Če ekonomija ne sloni na etiki in ekologiji, peha družbo v stiske, ki smo jim danes priča. Če politika zasleduje zgolj cilje manjšine, morajo množice trpeti in umirati na oltarju nesmisla. Hudo je, da so ta spoznanja med nami tako malo prisotna.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih