Ali ste se kdaj vprašali, kaj pomeni izraz »civiliziran človek«? Nekoč sem mislil, da označuje naprednega, prosvetljenega, pozitivno naravnanega, omikanega človeka, ki vse bolje in bolje spoznava  stvarnost ter obvladuje okolje in sebe. A ta predstava je daleč od resnice.

Če se vprašamo, do kakšnih pozitivnih dosežkov je civilizirani človek v času trajanja sedanje civilizacije prišel, moramo seveda najprej določiti vrednostna merila. Bistveno vprašanje ni, koliko laže je danes prepotovati 1000 km, temveč, koliko je napredovala zavest, kakšen odnos do sebe in stvarstva goji človek danes in kakšen je bil ta odnos pred tisočletji. Odgovor ni vzpodbuden. Človek še vedno, vse učinkoviteje pobija svoj rod, v pogledu uničevanja narave in življenja pa je posekal vse pretekle vzornike. V primerjavi z napredkom znanosti in tehnike je zavest napredovala komaj kaj, ali pa je prišlo celo do nazadovanja. Če se znanje ne povezuje z etiko in modrostjo, ustvarja nesrečo in stisko.

Civilizirani človek se ne zaveda, da sodeluje v procesu, ki vodi v slepo ulico. Da bi se ozrl nazaj in pretehtal, kam ga je razvoj pripeljal, nikoli nima časa, kajti kot potrošnik ima obilico odličnih slepil, ki ga odvračajo od pomembnih stvari v življenju. Poleg tega ga z vseh strani neprestano zavajajo z lažno predstavo, da je njegovo življenje vse kvalitetnejše in vse boljše. Seveda bi ravnal drugače, če bi poznal stanje duha in znanje izobražencev pred tisočletji in ga primerjal z današnjim. Egipčanski svečeniki na primer so nekoč o življenju in njegovih skrivnostih vedeli veliko več. Ta znanja so bila in ostala omejena le na ozek krog posvečenih. O preteklosti zato mislimo tisto, kar nam povedo tisti, ki o tem prav tako nič ne vedo. Poleg tega človek najraje ocenjuje raven civilizacije z nivojem tehničnih sredstev (kako so se vozili, kako so komunicirali, stregli svojim potrebam nekoč in danes), ki pa nikakor niso merilo kakovosti življenja.

Če bi pogledali povprečnega človeka, denimo iz Platonovih časov, bi lahko rekli zanj, da je bil v mnogo bolj pristnem stiku z naravo in s samim seboj kot današnji človek. Bil je mnogo bolj neodvisen in čil, pa tudi o ozaveščenosti bi imeli marsikaj povedati, saj toliko etike in modrosti, kot so je premogli ljudje tistega časa, nismo spravili skupaj v tisočletju. Resda je pridelal precej manj hrane kot današnji kmet, a zato ni izčrpal in zastrupil zemlje z umetnimi gnojili in herbicidi in z genetsko izmaličenimi poljščinami. Ni potreboval sistemov zdravstvenega in socialnega skrbstva, saj je znal za zdravje poskrbeti sam, na stara leta pa so poskrbeli zanj številni otroci. Ni mu bilo treba sedeti osem ali deset ur na delovnem mestu ob stresnem delu, nato pa se mučiti z aerobiko ali fitnesom, da bi se znebil celulita in odvečnih kilogramov. Ni se mu bilo treba ubijati z vprašanjem, kako bo popravil ali zamenjal avto ali traktor, saj je lahko, če je modro gospodaril, sam pridelal žrebe, bikca ali telička. Če bi vam ponudil svojo hrano, okusno in pridelano z ljubeznijo, bi zagotovo takoj planili po njej.

Dejstvo, ki si ga nočemo priznati je, da civilizacija postopoma drsi v vse večje brezno. To je posledica drugega dejstva, ki ga zanikamo: dejstva, da je človek vse bolj otopel in neveden. Kot lahko preberete v tekstu Nepoznana moč misli na tej spletni strani, je bil pred tisočletji zastavljen načrt zasužnjenja človeštva, ki se uresničuje še danes, saj je svojim tvorcem »ušel« iz rok. Kakor se zdi na prvi pogled neverjeten, pa je, ko dobro premislimo, popolnoma izvedljiv. Zniževanje hitrosti misli, poneumljanje in indoktriniranje se namreč vrši nenehno, še danes, ljudi bio-robotov pa ni težko voditi po svojih željah. Že otroke vzgajamo tako, da se ne morejo razviti v razmišljujoče posameznike, ki bi bili sposobni napraviti kaj revolucionarnega. Sicer pa so za vse nevodljive v današnji družbi pripravljeni zelo močni instrumenti represije... Celotno civilizacijo danes, nič manj kot nekoč, učinkovito obvladujejo z instrumenti, ki temeljijo na vcepljanju strahu.

Civilizirani človek tako vse bolj izgublja stik z naravo, vse manj obvladuje okolje in sebe in je vse bolj odvisen od različnih pripomočkov, sredstev in naprav. S tem izgublja notranjo trdnost, samozavest in zadovoljstvo in postaja vse bolj negotov, nemočen in ranljiv. Ne zna si več predstavljati, da bi se moral odpovedati avtomobilu, mobilnemu telefonu, televizorju, klimatski napravi, hladilniku, računalniku ali pa različnim medikamentom ter farmacevtskim preparatom, ki jih marsikdo dnevno uživa. Da bi zavaroval te svoje civilizacijske pridobitve dela nove in nove napake, ki ga pehajo v vse hujšo stisko.

Na telesu in na duši civiliziranega človeka se vse to seveda pozna - nenaraven način življenja, visok standard ter neprimerna hrana puščajo žalostne sledove. Ogromen delež civiliziranih ljudi je predebelih, nepravilne drže, neskladnih oblik ali obolelih za kako od bolezni, ki so pogosto kronične. Ker je odrekel zaupanje svojim notranjim čutom, ne ve več, kako se pravilno prehranjevati. Ker je pozabil, kako ohranjati in krepiti svoje zdravje, se opoteka od bolezni do bolezni, in ker meni, da je medicini dolžna skrbeti za njegovo zdravje, si tega poizkuša kupiti z zdravili ali s tretmaji alternativne medicine, glede na to, da tudi medicini vse manj zaupa. S takšnim ravnanjem pa si zapira vse več vrat, saj je izgubil ključe, ki jih odpirajo.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih