Znanost, ki naj bi bila orodje napredka, ni dobra ali slaba. Tisto, kar poraja etična vprašanja, je zloraba tehnologij, razvitih iz znanstvenih spoznanj. Ne gre le za to, da so bili vsi veliki izumi najprej uporabljeni v vojaške namene; znanost v celoti je bila zlorabljena za dosego ciljev, ki niso v prid človeštvu kot celoti. Krivde za to ne nosijo raziskovalci in raziskovalno osebje v številnih raziskovalnih centrih in institucijah, saj so le orodje v rokah elit, ki diktirajo razvoj in usmeritve znanosti. Vendar je čas, da se raziskovalci začnejo zavedati svojega položaja in posledic vztrajanja v vlogi, ki jo sedaj igrajo.

Resnice ni mogoče v nedogled pometati pod preprogo. Dlje kot je zatirana, z večjim pokom slednjič plane na dan. V času, ko prihajamo v silno zanimive astrološke razmere in smo priča rušenju preživelih družbenih sistemov, se vse bolj razkriva tudi resnična podoba današnje znanosti. Ta že stoletja ni le dekla kapitalu, temveč je doživela grdo zlorabo, kar jo je oropalo znanostnjenega plemenitega poslanstva. Namesto da bi bila ostro, plemenito in rešilno orodje civilizacije ter omogočila napredek k svobodi, blagostanju in srečni prihodnosti, je v službi kapitala pomočnica tistih, ki uničujejo naravo ter si prizadevajo za zasužnjevanje, razčlovečenje človeka in uničenje njegovega dostojanstva.

Če bi si nek zavojevalec planeta želel podrediti določeno človeško družbo ali civilizacijo, bi v prvi vrsti moral preprečiti njen napredek in svoboden razvoj. Zato bi si moral pridobiti prevladujoč vpliv nad znanostjo, ki je običajno nosilka napredka, naprednih idej in vsestranskega razvoja družbe. Z usmerjanjem znanosti v slepe ulice in vsiljevanjem lažnih konceptov in teorij bi lahko zadrževal družbo v stanju nevednosti ter posledični materialni in duhovni revščini, zaradi česar bi bilo takšno družbo lahko izkoriščati.

Nadzor človeštva je najlaže izvajati z nadzorom energije in informacij. Ker se tako rekoč nič ne da napraviti brez energije in informacij, je zelo pomembno, da so energijski viri in mediji v rokah vladajoče elite, znanost pa takšna, da ne omogoča izrabe virov, ki jih ni mogoče nadzorovati. Nadzorovana energija omogoča izkoriščanje in nadzor človeštva brez konca, nadzorovani mediji pa po želji njihovih lastnikov oblikujejo javno mnenje.

Usmerjanje proč od obstoječih energijskih virov in medijev je neposredna grožnja vladajoči oligarhiji. Zato se tudi pri deklarativnem vlaganju v obnovljive, trajnostne vire, vlaga le v tiste tehnologije, ki so večinoma neperspektivne in neučinkovite (vetrne elektrarne, fotovoltaika,…) Resničen znanstveni napredek ni zaželen, ker pa občasno le prihaja do kakih znanstvenih prebojev, se brž vzpostavi dimna zavesa, ki omogoča, da se nepridiprava umakne iz oči javnosti. Prikrit nadzor znanosti, medijev in tiska je zato že stoletja dobro utečena praksa, s katero pa si nismo belili glave, ne vedoč, kaj se za njo skriva. A napredka ne more biti, dokler tega ne spremenimo.


 

Patenti kot orožje

Civilizacijo bi iz sedanjega nezavidljivega položaja hitro izvlekel že en sam znanstveni izum, ki bi omogočil resno preusmeritev sveta od fosilnih goriv h kakemu energentu, ki je cenen ali brezplačen in ne onesnažuje okolja (prosta energija, vodik, elektrika). Brezplačna ali cenena energija bi prinesla pravo revolucijo v življenje človeka, rešila bi ga suženjstva delu in udinjanja kapitalu, prinesla bi večjo svobodo in razmah ustvarjalnosti. Na dan prihaja vse več informacij, da takšni izumi že kako stoletje obstajajo, a so na varnem v trezorjih, saj predstavljajo veliko grožnjo naftnim kartelom in globalni oligarhiji.

Znanost, ki je vitalno odvisna od velikih finančnih vlaganj, je dobila na prehodu v dvajseto stoletje  vse trše uzde in torej že skoraj stoletje nima več možnosti za svoboden razvoj. Usmeritve in razvojni programi so v vse večji meri diktirani s strani korporacijskih financerjev, ki pa jih zanima vse kaj drugega kot korist široke  družbe.

Danes je 90 odstotkov vseh patentov visoke tehnologije v rokah globalnih korporacij. Razvoj se odvija v tajnosti, dosežki so brž patentirani, patenti pa so vir velikih zaslužkov in orodja za doseganje monopolnega položaja. Običajnim smrtnikom se ne sanja, koliko je napredovala znanost, saj ni zaželeno, da bi o tem kaj dosti vedeli. Ohranjanje nevednosti in nizke splošne intelektualne ravni je ena izmed pomembnih nalog globalne elite.

Pritisk na razvojna okolja in akademske institucije je najbolj zavrt na področjih, kjer bi lahko z bazičnimi raziskavami odprli nove poti do izrabe okoljske (proste) energije. Nikola Tesla je  že leta 1915 preizkusil elektrodinamični pogon, ki vse druge pogonske rešitve odriva med staro šaro.  Izumil je motor na prano in pokazal poti za izrabo proste energije, prisotne v etru. Njegov življenjski cilj je bil ustvariti učinkovit stroj za letenje, danes bi rekli – leteči krožnik,  ki so ga po njegovih načrtih dejansko realizirali. To je javnosti seveda dobro prikrito.

Po drugi strani pa smo priča vzpodbujanja razvoja tehnologij, ki uničujejo naravo in človeka: destruktivna kemična in farmacevtska industrija, na nevarni kemiji zasnovano kmetijstvo, genska tehnologija, komunikacijske tehnologije (mobilno komuniciranje), nanotehnologije. V vseh teh se skrivajo pasti, ki se jih slabo informirana, neosveščena javnost seveda ne zaveda.

Z zvijačnimi metodami je javnost pristala celo na patentiranje življenja in prisvajanje izumov, ki so plod naravnega razvoja življenjskih oblik. Korporacijski agroterorizem se kaže v posiljevanju z gensko modificiranimi rastlinskimi kulturami, ki ob uporabi posebnih tehnik (npr. terminatorske tehnologije pri semenih), vodijo v zasužnjevanje kmetov, zastrupljanje človeka in degradacijo biološke pestrosti. Patentiranje rastlinskih kultur in njihovih genomov (Monsanto), poplava gensko spremenjenih rastlin, biološko in kulturno piratstvo doživljajo alarmantne razsežnosti. A svet se ne zgane.

Sedanja znanost nas posebno na področju genske tehnologije vodi v razčlovečenje človeka z reduciranjem človeka na skupek genov, onečaščenje življenja na golo uporabno vrednost. Genetska diferenciacija (sposobni in nesposobni osebki), stigmatizacija gensko manjvrednih so naslednji koraki na vidiku. S trosenjem iluzij o odpravi vseh obolenj, pripravi nadomestnih organov in podobnimi prijemi so javnost prepričali v vsemogočnost znanstvene misli. A gre a laž, ki jo bomo drago  plačali.

Z znanostjo, ki je zlorabljena za uresničevanje načrtov posameznih elit, ni mogoče izplavati iz kriz, v katerih smo se znašli. Enako velja za finančni sistem, ki ne deluje v dobrobit družbe temveč velebogatih finančnih krogov, ki so s finančnimi manipulacijami in instrumenti izvedli ekonomsko zasužnjenje številnih držav.

Prepoznavanje problema je odločilnega pomena za njegovo razrešitev. S tem tudi preprečimo njegovo ponovitev. Zato si velja razmere, ki vladajo na področju znanosti, podrobneje ogledati.


 

Stranpoti sodobne znanosti

Skozi stoletja so se zaradi pritiska kontrolorjev znanosti  uveljavili znanstveni koncepti, ki nas oddaljujejo od resnice in prispevajo k ustvarjanju lažne slike stvarnosti. Ko se sprijaznimo z dejstvom, da znanost nima vedno prav in poiščemo druge vire informiranja, se hitro izkaže, da osupljivo veliko veljavnih teorij in konceptov »ne drži vode«. Materialistični svetovni nazor, Darwinov nauk o naravnem razvoju vrst, uradna zgodovina človeštva, veljavna medicinska paradigma, sedanja teorija elektromagnetizma, Einsteinova teorija… so polni lukenj in nelogičnosti in niso nič drugega kot zmotne in zavajajoče dogme. Ustreznejše in verodostojnejše alternative se niso mogle uveljaviti preprosto zato, ker so bile v nasprotju z interesom vladajočih elit. Da bi ohranili omejeno miselnost in uporabo primitivne tehnologije, vezane na fosilne energetske vire, je bilo potrebno uporabljati nečedne metode in laži. Doslej je to delovalo.

Motiv za povzdigovanje materialističnega svetovnega nazora je zgovoren: pozornost usmerja od nas samih v zunanjost, v snovnost, ki naj bi bila edina »resnična in verodostojna stvarnost«. Zapira nas v omejeni svet snovnosti in zožuje naše duhovno obzorje. Nezavedni svoje duhovne narave se spreminjamo v potrošniške avtomate, da se v želji uresničiti svoje namišljene potrebe pehamo za vedno novimi snovnimi pridobitvami, ki jih sploh ne potrebujemo. Obenem nas puščajo vse bolj prazne, neizpolnjene, razočarane, življenje vse bolj izgublja smisel. Spoznavanje naše duhovne narave nam je zdaj močno oteženo; vsak je bolj ali manj prepuščen lastni iznajdljivosti. Glavne religije, ki so v svojem bistvu mentalna orodja za nadzor uma, pa duhovni svet slikajo po svoji meri in vcepljajo strah.

Darwinova kozmologija je bila ob svojem pojavu neustavljivo privlačna, ker je odlično ustrezala času, v katerem je nastala. V dobi strojev je namreč Darwin ponudil in utemeljil mehanski koncept biološkega življenja; v pridobitniško zasnovani družbi je pridobitništvo in moč utemeljil kot poglavitno načelo preživetja. V naravi naj bi preživeli le najmočnejši, torej je tudi v človeški družbi to nekaj povsem normalnega. A to je premišljena past, kajti nihče še ni slišal, da bi si lev podredil vse živali v savani in si napravil ogromne zaloge plena. Darwin je naravi pripisal podobne motivacije in težnje, kot jih ima kapital. Kapitalistična oblika boja za prevlado najbolj prilagojenih se tako zdi naraven pojav.  Darwinov nauk je odlično orodje v podporo kapitalizmu in imperializmu, zato kljub vse številčnejšim luknjam še danes(z neo-darwinizmom)  žanje lovorike kapitalističnega sveta.

Uveljavljena medicinska paradigma je ustvarila odlične pogoje za razmah farmacevtske, kemične industrije in potrošništva. Kaj je pripravnejšega kot razloge za bolezenske tegobe in obolevanja zvaliti na povsod prisotne sovražnike – zločeste mikroorganizme, proti katerim se je moč boriti le z medikamenti. Ker medicina nima iskrenega interesa pozdraviti temveč predvsem zdraviti, se z resničnimi razlogi obolevanja ne želi ukvarjati. Zato je kot nalašč, da medicinska doktrina prezre vzroke bolezni in se loteva le simptomov. Za preganjanje le-teh in zagotavljanje zdravja je seveda pristojna izključno zdravniška stroka, ta pa je brez izdelkov farmacevtske industrije tako rekoč nemočna. Pri tem so odrinjene in pregažene vse cenene metode, ki farmacevtom ne prinašajo dobička.

Uradna zgodovina človeštva je pravljica, ki vzbuja privlačno predstavo, da se človeštvo razvija po naravni poti, brez tujih vplivov in prisile. Nekoliko nerodno je, da obstaja nebroj mojstrskih gradbenih stvaritev, ki kažejo, da so morali na Zemlji že v davnini bivati vešči gradbeniki, ki so nas v marsičem prekašali. Klub temu je molk o nezemeljskih rasah, ki so na Zemlji od pamtiveka igrale odločilno vlogo – in jo tudi danes – obrodil sadove. Zgodovinsko znanost ne moti niti dolga vrsta povsod na planetu prisotnih napol humanoidnih okostij in odsotnost dokazov o postopnem  razvoju človečnjaka; odprta ostaja vrsta bistvenih vprašanj. Obenem so teorije raziskovalcev, ki namigujejo na nezemljane, (že od Ericha von Danikena naprej) označene kot izmišljotine in nesmisli, brez kakršnih koli protidokazov. Streznitev bo prišla kmalu in bo huda, zato otroke z obilico nezemljanov, dinozavrov, plazilcev in želv, prisotnih v otroških programih, postopoma pripravljajo nanjo.

Iz najvišjih znanstvenih krogov je bilo vedno poskrbljeno, da nove  teorije in koncepti  naprednih raziskovalcev in znanstvenikov, ki so si prizadevali za rešitve v duhu osvoboditve, napredka človeka in zagotovitev njegovega blagostanja, niso mogli tekmovati z uveljavljenimi. Praviloma so bili njihovi avtorji  diskreditirani, njihovi laboratoriji uničeni, rezultati pa odstranjeni in dobro skriti. Takšni veliki možje in žene so bili, na čelu z Nikolo Teslo: Wilhelm Reich, Royal Rife, Antoine Bechamp, John Tilden, Rudolf Steiner, Bruno Groening, Gvido Ebner, Victor Schauberger, Johanna Budwig in številni drugi. V šolskih učbenikih boste zaman iskali njihova imena in resnične dosežke.

Seveda je bila ob zaviranju napredne znanosti vzpostavljena nasprotna taktika –  znanost je postala privilegij velikih koncernov in se usmerila v selektivne raziskave, ki zasledujejo zgolj cilje v interesu kapitala. V interesu tega je, da je človek bolan, nesrečen in neveden, saj to zagotavlja veliko posla in velike dobičke.


 

Obrzdani intelektualni potencial

Da bi zavrli napredek, uresničili cilje kapitala in zadržali populacijo v obvladljivih okvirih, je treba preprečevati svoboden razvoj intelektualnih potencialov. Ker je na krnitev le-teh ter krepitev pasivnosti in apatičnosti možno zelo dobro vplivati s prehrano – da ne govorimo o boleznih, ki poskrbijo za dobrodošlo desetkanje preobilne populacije -, je področje prehrane v nekaj desetletjih doživelo pravo metamorfozo.

Meso je bilo razglašeno za zdravju neobhodno potrebno živilo, saj naj bi zagotavljalo človeku nujno potrebne aminokisline. Človek se ne vpraša, zakaj jih znajo rastlinojede živali pridelati brez uživanja mesa. Čeprav je znano, da mesna prehrana človeka in naravo vsestransko obremenjuje – grmadi v organizmu obilico toksinov, otežuje prebavo, povzroča slabo počutje, negativno vpliva na intelektualne sposobnosti človeka itd. – teh argumentov kar ne moremo videti v pravi luči. Res čudno, da je bila vrsta velikih ljudi, velikanov zgodovine (Leonardo da Vinci, Michelangelo,…), vegetarijancev. A zdaj se velik del javnosti že zaveda, da je industrija pridelave mesa – živinoreja – ob 1,6 milijarde glav govedi eden najbolj obremenjujočih okoljskih dejavnikov, ki prednjači celo pred prometom.

Intelektualne potenciale ljudi je možno zmanjševati in telo počasi zastrupljati tudi z različnimi kemičnimi preparati, dodatki prehrani: fluor, klor, brom, umetna sledila, konzervansi, obsevanje… Z določenimi živili je možno ropati telo najpomembnejših mineralov, predvsem kalcija (bel sladkor, prečiščena moka, mleko). Posebno poglavje so hormonski motilci v pesticidih, plastiki in drugod, ki kvarijo hormonsko ravnovesje s slabljenjem moških hormonov (slabitev moške komponente, ustvarjalnosti). Ali pa antibiotiki, ki postopoma ubijajo odpornost človeškega imunskega sistema. Nobene od teh možnosti farmacevtska in prehranska industrija nista izpustili.

Svoboden razvoj razuma je najbolje zavirati že od otroštva dalje. S programi vlivanja znanja v šolah je zadušena ustvarjalnost in nadarjenost otrok, zagotovljeno ukalupljanje učencev in ustvarjanje povprečnežev, »človeških robotov«. Napredek v šolskih programih in programih izobraževalnih institucij na vseh ravneh izobraževanja je treba zatirati; lahko bi pripeljal do težav, uporništva, neposlušnosti in bognedaj – fenomenalnih izumov. Tako je bilo poskrbljeno, da se v zadnjih 100 letih ni znova rodil kak Tesla, Albert Einstein ali Leonardo da Vinci.

Pot do znanja vodi skozi labirint neznanja in zablod. Da napredni znanstveni izumi, ki jih v zadnjih stoletjih ni bilo malo, niso prodrli v široko uporabo, je kriva relativno nizka splošna zavest človeštva. Tudi tehnologije kot atomska ali genetska, je bilo treba najprej spoznati po njihovi negativni plati, da bi slednjič našli tudi pozitivno naravnano uporabo.  Človek uspe najti pravo pot šele potem, ko na ustrezno raven dvigne svoje zavedanje in se vpraša, kdo je, od kod prihaja in kaj počne na tem svetu. Prav to pa so vprašanja, ki se danes vse bolj pojavljajo na naših miselnih jedilnikih.

Ker sredstev za razvoj napredne znanosti ni pričakovati od sedanjih financerjev znanosti, jih bo treba zbrati drugod (nevladna, javna podpora). Formirati je treba napredna znanstvena jedra, ki bodo inkubatorji nove znanosti. Glede na to, da je bila »pravična znanost« tako dolgo zatirana, bomo v zelo kratkem času priča pravemu izbruhu odmevnih znanstvenih spoznanj in izumov. Po podobni poti bo treba reformirati tudi tisk, saj v nasprotnem primeru javnost o tem ne bo objektivno obveščena.

Mahatma Gandi je zapisal, da v duhovni propad vodijo: politika brez načel, blaginja brez dela, trgovina brez poštenja, zabava brez vesti, izobraževanje brez vzgoje, znanost brez človečnosti in življenje brez vere. Glede na to, da smo vse navedeno v sedanji civilizaciji že dodobra preizkusili, se jasno kaže sklep, da smo že na poti iz duhovnega propada. Kaj menite?