HOMOGENIZIRANO MLEKO - POČASNI UBIJALEC


mlekoNa svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko.

Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni.Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za  poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu.

Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3.izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih: Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške.Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo.Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov.. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira.

Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija.Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta
encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje.

Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa.

Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Sveže kravje mleko je zdravo, nima pa skoraj nič skupnega z mlekom, ki priteče iz tetrapaka. Sveže pomolzeno mleko deluje v telesu bazično. Pasterizirano, sterilizirano, homogenizirano mleko pa v telesu ustvarja kislo reakcijo.   Naše kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85% fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin.

To nakazuje na to, da uživanje obdelanega (pasteriziranega ali homogeniziranega) mleka uničuje kosti med samim prebavljanjem – kar je ravno nasprotno od tistega, kar nam že več generacij sporočajo interesne skupine za mleko
, ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo in druge javne službe.

Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka.
Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih predelave mleka.

Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi. Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki.
Izgovori, da ni dovolj dokazov o škodljivosti mleka na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na  milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Vse življenje nam govorijo naj pijemo veliko mleka, da bomo imeli močne zobe in kosti.

Zanimivo je, da imajo denimo ZDA najvišjo porabo mlečnih izdelkov na svetu, obenem pa tudi največjo pogostost zlomov kosti in osteoporoze. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila.

Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče.


(vir- Maja Tomkiewicz-Vouk. dipl. ing. kem. teh.;
vsi-zdravi.org; članek Sanje Lončar Po jutru se dan pozna)

Komentarji   

+3 #18 m4ry 12:45 29-03-2012
Pred kratkim sem prvič zasledila članke na internetu o tem ubijalskem mleku, začela sem se spraševat kako pa kaj... vendar ga vseeno nisem nehala pit. V parih mescih sem takoj po zaužitju mleka npr. alpskega dobila drisko, pa čutila sem bolečine v kosteh takoj po zaužitju mleka!! Pol pa mi naj še nekdo reče da je to mleko zdravo... in da ni dokazov še zdaj, po nevemkolkih letih? Zakaj le? Zato ker če se odkrije samo ena izmed mnogih zarot koorporacij, se bo svet kot ga poznamo kmalu spremenil... Ljudje bi se kaj hitro začeli spraševat kje jih še namerno zastrupljajo in zahtevali spremembe... :-)
Citat
+2 #17 Brigita 14:59 02-03-2011
Dober članek,ni kaj. Me pa zelo žalosti,da naši otroci,za katere bi naredili vse najboljše in jim v večini to tudi želimo, delamo, ne da bi vedeli, ravno obratno-slabo,včasih tako slabo,da nam slabo postane,ko izvemo pravo resnico.

Hvala za takšne članke in tega rabimo, da se malo "prebudimo in ozavestimo".
Citat
+3 #16 Božena 64 18:22 16-02-2011
To je sicer star članek, sem ga pač zdaj zasledila. Zelo sem vesela, da imamo v našem naselju (kar blizu) mlekomat, ki smo ga dobili lani spomladi. Od takrat redno kupujem to mleko,...mmmnjamii:P, kako zelo, zelo dobro je!!!:-* Ne vem, kako lahko (nekateri) ljudje rečejo, da domače mleko smrdi?! Seveda sem prej uživala alpsko mleko, ker imam mleko pač rada. Je pa zanimivo, da je meni to-alpsko mleko smrdelo in zame ima čuden okus (jaz pravim, da po mokri cunji:D). Nekateri izpodbijate izsledke o pasteriziranem, homogeniziranem mleku, češ, da ni dokazov. Seveda so dokazi!!!! Kako, da ne- so dokazi z dokaj enostavno razlago, samo folk si ne pride gor, da tega mlekarska industrija nikakor ne bo priznala! Ko pa je tako enostavno podaljšati rok uporabe mleka (4 mesece!?!?!?:cry:-) in drugih mlečnih izdelkov, kot so jogurti, sirni namazi, maslo,...(na 1 mesec!!!!jogurt). A si ne pridete gor, zakaj je temu tako??? Bog vam pomagaj, če vi verjamete, da so ti izdelki ZDRAVI !!!!!:cry:. Sicer je pa to odločitev vsakega posameznika, jaz za sebe in svojo družino vem-vsaj za mleko!:-):-):-). To mleko iz mlekomata včasih prekuham (ker je le to bolj sladkega okusa), včasih pa tudi ne, kar mislim, da je bolj zdravo, pa še nikomur ni bilo kaj po surovem mleku.

Pa lep pozdrav in na zdravje s kozarcem NARAVNEGA MLEKA!!!:-):-)
Citat
+6 #15 Žan Majhenič 10:55 31-10-2010
... nadaljevanje:

Po tej poenostavljeni razlagi bom poskusila v nadaljevanju razložiti, zakaj maščobne kroglice, tudi če so zelo majhne, ne morejo »skakati« skozi črevesno steno in se nato lepiti po stenah ožilja.

Kadar želimo govoriti o vplivu hrane na zdravje moramo imeti vsaj osnovno znanja iz fiziologije prehrane, v našem primeru znanje o prebavi in absorbciji maščob. Proces prebave maščobe se začne v želodcu, kjer se s pomočjo želodčnih sokov in gibanja mišic želodca maščoba porazdeli po vsebini želodca v obliki emulzije. Mlečna maščoba, za razliko od drugih vrst maščob, v takšni obliki v želodec že pride. Prava razgradnja maščobe se začne v tankem črevesu (jejunum), kjer encim lipaza cepi maščobo do maščobnih kislin in glicerola ter majhno količino monogliceridov, encim fosfolipaza pa razgradi fosfolipide membran. Proteine (tudi kazeine) so že v želodcu začeli razgrajevati kislina in pepsin, njihova razgradnja s proteolitičnimi encimi pa se nadaljuje v tankem črevesu. Maščoba v vodni mešanici tankega črevesa ni topna. Manjše kroglice bi se hitro združile v večje kroglice. Za uspešno delovanje lipaz morajo zato posebni emulgatorji - žolčne kisline te kroglice obdržati čim manjše, v obliki fine emulzije! Ko so maščobe razgrajene do njihovih sestavin, te sestavine (glicerol in maščobne kisline) prehajajo (difundirajo) v obliki drobnih kompleksov, ki jih imenujemo micele, v črevesne celice (enterocite). Tam se začne ponovna sinteza maščob, ki pa so po sestavi različne od maščob, prisotnih v prebavljeni hrani. S povezavo (prekrivanjem) trigliceridov s fosfolipidi in apolipoproteini nastanejo hilomikroni, ki vsebujejo tudi druge produkte, nastale med prebavo maščobe, kot so holesterol in v maščobi topni vitamini. Hilomikroni prehajajo nato v limfni sistem in tako se začne njihovo potovanje po telesu. Hilomikroni pa so samo ena oblika lipoproteinov, ki prenašajo maščobe po telesu. To pa je že nova zapletena zgodba, s katero bi bilo ob upoštevanju količine in sestave zaužite maščobe mnogo natančneje razložiti povezavo med prehrano (maščobo) in obolenji srca in ožilja kot pa s poenostavljeno zgodbico, ki si je tokrat za dežurnega krivca izbrala homogenizirano mleko.

Tako o tem profesorica Rogljeva, če malo pogooglate, si lahko ustvarite mnenje o tem, ali gre za resnično avtoriteto na področju mlekarstva. Seveda pa lahko verjamete tudi ostalim "strokovnjakom"...
Citat
+3 #14 Žan Majhenič 10:49 31-10-2010
Posredujem, kar je že l.2002 na takšen "znanstveni" članek odgovorila predstojnica Katedre za mlekarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Irena Rogelj:

RESNICE IN ZMOTE O MLEKU

K pisanju tega sestavka me je vzpodbudil članek z naslovom »Homogenizirano mleko je počasni ubijalec«. Pravzaprav sta me k pisanju bolj kot članek vzpodbudili pismi bralk, ki v grozi pred nevarnim ubijalcem pozivata v akcijo kar vso slovensko javnost, vključno s predsednikom države. Res, da imamo Slovenci (pa ne samo Slovenci) radi senzacije, vendar prehrana ni področje, ki bi bilo primerno za takšne igrice.

Ljudje dobro vedo, da obstaja povezava med prehrano in zdravjem. Zastrašujoči stavki o škodljivosti mlečne maščobe v homogeniziranem mleku pod naslovi, ki imajo nadih »smrtne nevarnosti« jih zagotovo prestrašijo in odvrnejo od pitja te vrste mleka. Saj to je prav, boste rekli! Res je, to bi bilo prav, če bi sestavki temeljili na znanstveno dokazanih resnicah, potrjenih v raziskovalni in strokovni javnosti. Pretirano poenostavljanje znanstvenih odkritij o povezavi med prehrano in zdravjem lahko privede do povsem napačnih sklepanj oziroma zaključkov. Pazimo torej, kako »senzacionalno« pišemo o hrani in ne begajmo ljudi s »polresnicami«. Pomislimo, kaj vse je bilo že napisanega samo o škodljivosti in koristnosti masla in margarine, pa o sladkorju in umetnih sladilih, paradižniku in korenčkovem soku.

Če bi torej povprašali prave strokovnjake za prehrano bi vam ti, na osnovi vsega, kar je bilo do zdaj znanstveno ugotovljenega zatrdili, da je povsem nemogoče, da bi mlečna maščoba zaužita z mlekom direktno prehajala iz prebavnega trakta v ožilje.

Pa pojdimo po vrsti! Glavnino mlečne maščobe (okoli 98 odstotkov) predstavljajo trigliceridi (triacilgliceroli), sestavljeni iz ene molekule glicerola in treh mulekul maščobnih kislin (lahko so enake ali različne). Maščoba se nahaja v mleku v maščobnih kroglicah (kapljicah), ki so porazdeljene v vodni fazi v obliki emulzije. Nastaja v celicah mlečne žleze. Ko maščoba izstopa iz celice mlečne žleze se obda z membrano, ki vsebuje veliko fosfolipidov in proteinov. Maščobne kroglice lahko po velikosti razvrstimo v tri skupine: majhne, s premerom do 1 mikron (m), srednje, s premerom med 3 in 5 mikroni in velike, s premerom med 8 in 10 mikroni. Kar 70 do 90 % maščobnih kroglic v kravjem pa tudi humanem mleku spada v prvo skupino, torej so manjše od 1 mikrona in so že same po sebi po velikosti takšne kot tiste, ki bodo nastale med homogenizacijo. Med homogenizacijo namreč večje kroglice s posebnim postopkom razbijejo na manjše. S tem se skupna površina kroglic (torej površina preko katere bodo lahko med prebavo delovali na maščobe encimi, ki maščobe razgrajujejo) poveča. Površino novo nastalih kroglic prekrijejo kazeinske micele in podmicele in v manjši meri serum proteini. Te snovi bi, kot trdi v vaši reviji objavljeni članek, dejansko zaščitile maščobne kroglice pred učinkovanjem t.i. lipolitičnih encimov, torej encimov, ki razgrajujejo maščobe, če ne bi kazeini, ki so občutljivi za kislino (nizke pH vrednosti), v okolju želodca izgubili električni naboj (tudi stabilnost). Zato so lažje dostopni prebavnim encimom ter zato lažje razgradljivi (ne pa težje !). Ko se razgradijo kazeini, ki »ščitijo« maščobne kapljice, tudi maščobna kapljica ni več zaščitena pred encimi, ki razgrajujejo maščobe. Na osnovi teh ugotovitev strokovna literatura navaja, da je homogenizirana maščoba lažje prebavljiva kot nehomogenizirana.

se nadaljuje...
Citat
0 #13 wellness revolucija Paul Zane Pilzer 14:55 28-10-2010
Kaj in kako je z mlekom in kakšne učinke ima na naše telo je napisano v knjigi Revolucija Velnesa in obstaja tudi v SLovenščini.Napisani je vse črno na belem,dokazano a se proizvajalci ne utikajo kaj preveč v strokovnjaka ki je napisal to knjigo,da nebi slučajno prišlo kaj kar si ne želijo med ljudi.Knjigo priporočam vsakemu ki ga zanima svoj zdrav in aktiven način življenja.Če ne pa tudi prav.
Citat
0 #12 BioSafe 12:46 08-07-2010
Gre za teorijo, ki je stara cca toliko kot jaz, 40 let. O njej so razpravljali znanstevniki in regulatorni organi. Dosedaj še ni nobenemu uspelo dokazati, da bi bilo homogenizirano mleko povzročitelj arteroskleroze (poapnitve in posledične zamašitve žil). Arteroskleroza nastane zaradi povišanega nivoja holesterola, ki je pogost problem v današnji dobi zaradi tega, ker enostavno pojemo več maščob, kot jih naše telo lahko predela. Od kod dobimo te maščobe, je popolnoma nepomembno. Bi pa portdila, da se na nehomogenizoranem mleku maščoba zadržuje na vrhu, in jo je zato lažje odstraniti, kot na nehomogeniziranem.
Pa še ideja: niacin (vitamin B3) znižuje nivo "nezdravega" holesterola in deluje "protimaščobno". Niacin (in drugi vitamini B kompleksa) se najdejo v navadnem pivskem kvasu, ki ga imajo kuharice doma za peko kruha. Če torej na vsake toliko, ali vsaj takrat, ko poješ več maščob, kot je to dobro za tvoje telo, poješ še (velikosti enega oreha) kvas, si znajšaš verjetnost, da ti bo slaba prehrana škodovala.
Citat
+3 #11 mlečna 22:57 29-06-2010
Mleko iz mlekomata je surovo mleko, ampak ga mora uporabnik pred zaužitjem prekuhat. A je tako???? Ko mi mleko prekuhamo ga segrejemo na vrelišče.... in kaj se po tem zgodi???? Z 100 stopinjami mleko tako osiromašimo vitaminov in mineralov da je jooj.... Zato je boljše piti homogenizirano mleko, ki je obogateno z vsemi sestavinami mleka.
To da naj bi homogenizacija mašila žile itd.... Jaz menim, da to velja samo ob nenormalni zaužitvi mleka vsaki dan, veliko let zapovrstjo... Tako da ne zganjajte panike za prazen nič....
Citat
+6 #10 dragec 23:57 30-05-2010
še zmeri sm za to kar je narava ustvarla ne pa za to kar je stroj vn vrgu.koker se da izogibat se stvarem ki jih je industrija predelala pa čimveč naravnih stvari..evo vidite kaj nam delajo tkole nas zastruplajo ceu življenje pol nas pa zdravjo...surovo mleko bi jst drugač poimenovau-NARAVNO MLEKO

mleko iz mlekomata je 100% čisto naravno mleko sveže in je pod strogo kontrolo.
Citat
+6 #9 Trinii 10:53 13-05-2010
Ne pijem mleka, ker se mi zdi nehumano, da smo edini sesalci, ki pijemo od drugih sesalcev mleko.
Kravje mleko je namenjeno teličkom, ne pa nam ljudem.
Pridobivanje mleka je izjemno kruto. Ker morajo krave mlekarice ohranjati laktacijo, tako so neprestano breje in vsak teliček, ki se rodi je odvzet in mora preživeti 6 mesecev v majhnem zaboju, preden je zaklan za meso. Krave mlekarice se zakolje, ko ne morejo več proizvajati dovolj mleka, kar je pribljižno po 1/3 njihove naravne življenjske dobe, medtem trpijo strašne infekcije njihovih vim, imajo travme, ko jim odnesejo mladiče, stranske učinke prostorske stiske, zdravil in slabe hrane ter drugih groznih stvari.
Pa da omenjam, da je mleko glavni krivec za nastanek osteoporoze, raka jajčnikov in prostate, da ima preveč holesterola in maščob, kar je slabo za srce in ožilje.
Potem pa je vest v vsakem pozamenzniku tista, ko se odloči ali bo užival mleko ali ne.
Citat

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih