Smrt in sanje

Smrt je fenomen, ki imata neprecenljiv pomen v našem življenju, spoznanje smrti pa je velikanski doprinos h kakovosti življenja. Če bi se skozi duhovno obravnavo človeka prebili, ne da pojasnimo tudi smrt, bi v njej zazijala velika vrzel. Ob razlagi dogajanj na eterični in astralni ravni smo spoznali marsikaj, kar nam omogoča, da ta pojav mnogo bolje razumemo.

Smrt in sanje sta močneje povezana, kot si mislimo. Pravzaprav se le malo razlikujeta. Vsako noč, ko se potopimo v sen, se urimo v umiranju. Zato so sanje imenovali tudi "mala smrt". Sanje in smrt temeljita na istem mehanizmu. V grški mitologiji sta bogova spanja in smrti (Hypnos in Thanatos) - brata dvojčka! Zato sanjam velja posvetiti nekaj več pozornosti.

Sanje so naši predniki jemali komaj kaj manj resno kot dnevno življenje. Le pomislimo, kako usoden pomen so imele kake preroške sanje posamezne zgodovinske osebnosti! Rimski cesar Konstantin je zaradi sanj o križu v bitki zmagal in v Rimu razglasil svobodo veroizpovedi, fizik Bohr pa je v sanjah ugledal strukturo atoma. Nas seveda najbolj zanima, kaj so sanje in kaj se dogaja z nami, ko spimo.

Dve tretjini svojega življenja preživimo z zavestjo na fizični ravni bivanja, kar eno tretjino (ko spimo) pa ne. Takrat, ko spimo ali sanjamo, se svojega telesa ne zavedamo (telo je neaktivno); takrat smo na astralni ravni bivanja, ki jo doživljamo objektivno (vidimo, slišimo, vohamo, tipamo in okušamo). Človek se s fizične ravni potegne navznoter, na subtilne ravni, in tam nadaljuje s svojo dejavnostjo.

Kot smo omenili v tretjem delu, astralno telo s fizičnim povezuje srebrna nit, po kateri se naša zavest abstrahira na astralno raven in po njej zjutraj vrne v fizično življenje. Z manjšim delom ostane zavestna veja povezana s fizičnimi možgani, v katerih se sočasno projicirajo naše različne nočne dejavnosti, ki potekajo predvsem na astralni ravni. "Sanje" so tisti del nočne dejavnosti na astralu, ki se je zjutraj zavemo v fizičnih možganih. Le-ti pa ne zabeležijo vsega in tudi tisto, kar zabeležijo, je večinoma podobno enolončnici, katere sestavine so nerazpoznavne.

Kaj pravzaprav počnemo ponoči na astralu? Marsikaj, odvisno od naše duhovne zrelosti. Če smo polni skrbi, niti ne gremo na astral, temveč lebdimo med etrsko in fizično ravnjo, kar doživljamo kot rahel spanec ne nemirnimi sanjami, povezanimi z dnevnimi dogodki. Lahko se izgubljamo v željah in strasteh, sanjarimo ali pa smo le opazovalec na astralni ravni. Če se ga zjutraj spomnimo, menimo, da smo sami bili glavni protagonist dogajanja v sanjah, kar pa ni nujno. Take sanje nas lahko vznemirijo, da se lotimo njihove analize, a marsikdaj videno z nami nima nobene zveze. V možganih se sinhrono projicirajo relativno neodvisni procesi iz več človekovih ravni. Prave preroške sanje obdarijo le malokoga. V sanjah se nam izjemoma lahko oglasi lastna duša.

Intenzivno sanjsko doživljanje ni merilo duhovnega razvoja; če globoko spimo brez (spominjanja) sanj, še ne pomeni, da smo duhovno zakrneli. Pri tolmačenju pa velja biti previden - ko sklepamo, kaj od sanj se resnično tiče nas samih.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih