Izgubljeni kompas

V notranjosti nam je vsem popolnoma jasno, da smo izgubili notranji kompas. Razlogov za porušeno harmonijo je cela vrsta: ekstremen razvoj tehnologije in materialistične znanosti, ki ni uravnovešen z duhovno platjo, je ustvaril v nas razdor in posledični strah. Ta je botroval degradaciji življenjskih razmer, uničenemu okolju, popačeni vzgoji in izobraževanju, zaslepljenosti s potrošništvom itd. Pestijo nas vse mogoče družbene norme in pravila, po katerih moramo živeti, še posebej v mestih. Vsi trpimo zaradi takih ali drugačnih omejitev, ki se jim je silno težko izogniti. To prenašamo predvsem na čustveno raven, najhuje pri tem pa je, da se temu (čustvenemu) pritisku ne znamo izogniti.

Drug "par čevljev" so omejitve na mentalni ravni, mentalni prisilni jopiči, ki so kot plašnice na očeh: verjamemo v kup stvari, ki nimajo dejanske podlage, a so plod načrtne indoktrinacije, ki jo trpimo že tisočletja. Pristali smo na religiozne ali pa znanstvene razlage in prepričanja in ukalupili svoj um. Nekateri so stvari vzeli tako zares, da so postali fundamentalistični verniki ali pa komunisti, fašisti, maoisti in tako dalje. Ne zavedajo se, kako so zasužnjili svoje mišljenje.

Favoriziramo razum pred čustvi. Bojimo se negativnih čustev, zato jih ne kažemo, temveč pometamo pod preprogo; ker so nas vzgajali, da moramo biti prijazni, se naučimo zadrževati svoje slabe in negativne misli, ki jih kopičimo v svoji notranjosti. A to je energija, ki se kopiči v naših auričnih poljih in ima svoje neizogibne učinke. Žal se tega ne zavedamo.

Eden od glavnih krivcev za težave je pohlep, ki povzroča svojevrstno zaslepljenost. Odraža se na številne načine, kot tekmovalnost na primer. Imeti, doseči je treba več kot sočlovek. To je pogoj za napredek! Naša civilizacija boleha od hude tekmovalnosti. Tekmovalnost vodi v strah, množica strahov pa poraja stres, ki je trdovraten in vztrajen nasprotnik harmonije in zdravja. Strahove, ki porajajo stres, je odveč naštevati, pritiski na človeštvo, ki jih ustvarjajo, pa se manifestirajo kot psihosomatske bolezni.

Naslednje prepričanje je zmotno, a vendar čvrsto zasidrano v naših glavah: verjamemo, da dobro stanje na bančnem računu zagotavlja dobro življenje. Prinaša namreč varnost in obilje! Toda materialno (vse preveč) odvrača pozornost od notranjega sveta, veliko bogastva pa za povrh prinaša strah pred izgubo premoženja, nenasitne želje in pohlep, ki zahteva vse več žrtev. Tako človek postaja vse bolj duhovno in mentalno opustošen. Pravzaprav smo duhovni in mentalni reveži vsi pripadniki "razvitega sveta", ki smo nasedli na limanice sedanjih idealov.

Marsikdo ve le to, da mora zjutraj zgodaj vstati in oditi na delo. Domov pride izmučen in prazen ter gre le še spat. Obsojen je na duhovno in mentalno ujetništvo, ki ga pogojujejo potrošništvo, politika in religija. Obup in razočaranje sta nujna spremljevalca takšnega načina življenja. A takšno življenje je ovira napredku duše ter kršitev smotra življenja, zato neizogibno pripelje do neljubih posledic - bolezni.

Nas je Stvarnik ustvaril za takšno vlogo? Koliko časa še potrebujemo, da bomo naposled dojeli, da je takšno življenje oz. životarjenje nesmiselno?

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih