Posledice so občutne

Zdi se, da je medicina, kljub nasprotnim trditvam, v zadnjem stoletju na najpomembnejšem področju - zdravljenju bolezni - v resnici nazadovala. Napredku bi pritrdil na redkih specialističnih področjih (kot npr. mikrokirurgija), kjer pa gre za razmeroma majhen delež pacientov. Če govorimo o tem, da je poslanstvo medicine vzdrževati visok nivo zdravja, potem iz statističnih podatkov, ki kažejo, da je obolelih vse več, lahko sklepamo o neuspešnosti te stroke. Vprašamo se tudi lahko, koliko bolezni je medicina že izkoreninila. Zakaj se še danes otepamo z rakom? Zakaj so šla v pozabo preprosta zdravila in cenene metode, ki so bile zelo učinkovite? Odgovor, ki smo ga omenili v prvem paradoksu, govori sam na sebi. Na račun raka dobro živi desetine milijonov zdravnikov, svetovna »industrija raka« pa pogoltne stotine milijard evrov letno.

Nedvomno je razlogov za povečanje obolevnosti (za katere medicina ni odgovorna) cela vrsta. A če bi medicin izpolnjevala svoje poslanstvo dosledno, bi z učinkovito preventivo, kjer ima seveda levji delež izobraževanje, preprečevala vse družbene pojave, ki vodijo v razmah bolezni. A ga ne. Si predstavljate, da bi minister za zdravstvo uzakonil načelo, da se davčno privije podjetja, kjer je obolevnost visoka ali pa npr. stresni dejavnik v kolektivu močnejši od povprečja branže?

Med vsebinskimi razlogi za nazadovanje je med drugim intenzivna specializacija in pretiravanje pri uvajanju "naprednih" medicinskih orodij in naprav za diagnostiko. Zdravniki se vse manj zanesejo na svoj človeški čut in intuicijo in so vse bolj odvisni od aparatov in instrumentov. Nekoč zelo sposobnih "družinskih zdravnikov", ki so iz srčnega utripa, krvnega tlaka in preprostih pregledov znali izluščiti diagnozo, ni več. Danes zdravnik praktično ne more postaviti diagnoze, dokler ne opravi analize krvi in kupa zamudnih posebnih raziskav. Vse bolj postaja tolmač podatkov, ki jih pripravijo medicinske naprave. Ali je potemtakem tukaj človek sploh še potreben, ko pa so pri logičnih in čisto racionalnih odločitvah stroji boljši od človeka?

 

Komentarji   

+2 #2 teyqa 17:17 02-03-2011
Saj avtor ne obsoja posameznih zdravstvenih delavcev ampak sam princip zdravljenja oziroma sistem zdravstva, ki ni efektiven- prej nasprotno. Ljudje zaupajo uradni medicini, sami pa nimajo ne časa ne volje, da bi se informirali in iskali prave rešitve za svoje bolezni češ saj doktor že ve kaj dela. Slepo verovanje ne prinese pravih uspehov. Ko je človek že težko bolan in se mu čas prehitro izteka, je lahko že obupan in najhujše kar se lahko zgodi, da se sprijazni s tem kar ima in ne naredi več nič sam za sebe. Zato pa je še toliko bolj pomembna informiranost s pravimi metodami ozdravljenja, ki je javno dostopna, pregledna in jasno razumljiva vsakomur. Tega pa nažalost ni, prej se zgodi, da človek, ki že prevzame odgovornost za svoje zdravje naleti na kup protislovnih informacij, ki ga samo še bolj zmedejo in tako človek ostane v tem začaranem krogu bolezni, strahu, zmedenosti, žalosti in obupu, kar pa seveda pripomore, da se mu stanje še hitreje poslabša. Boljše, da zdravniki začnejo dajati placebo tablete svojim pacientom in jih prepričajo, da jim bo to zdravilo 100% pomagalo in se jim prijazno nasmehnejo, kakor pa da jim pripisujejo tablete, ki mu bolj škodijo kot pa koristijo. Sama ne jem več nobenih tablet-aspirin in podobno kot sem jih poprej npr.proti glavobolu pa ni nič pomagalo in glej ga zlomka tudi potrebujem jih ne več, saj sem se ga znebila na naraven način. Odprimo stran z vsemi napotki za samoozdravljenje in upajmo, da je ne bo kdo ukinil, ker mu odžira profit! Zdravje je osnova, zato vam želim, da poiščete le najboljše kar vam NARAVA lahko ponudi.
Citat
+1 #1 erik 19:47 23-11-2010
Avtor besedila Medicina prihodnosti:
osebno se vam zahvaljujem za članek, ki ste ga posredovali na spletno stran,
ki jo tudi jaz vsaj občasno obiskujem.
Najprej naj razčistim, da sem eden izmed zdravstvenih delavcev, ki se trudi za drobrobit
slehernega posameznika, ter sem v povezavi s tem tudi dovzeten za spremembe in izboljšanja,
vendar moram poudariti, da je uvajanje sprememb ponavadi zelo dolgotrajno in za marsikoga tudi
utrujajoče, celo tako zelo utrujajoče, da le-to privede tudi do "izgorevanja na delovnem mestu". Ampak dobro, pustimo to, izgovarjanje ni namen mojega komentarja.
Rad bi omenil nekaj drugega, poskusil bom biti čimbolj kratek:
Ko se govori o sistemu medicine, se je potrebno zavedati dejstva, da medicina ne more vplivati na življenje, kvaliteto življenja, smrt, zdravje, bolezen itd. posameznika, razen če posameznik samemu sebi sam to dovoli. Medicina se gradi tudi na osnovi ozaveščanja ljudi. In tu je potrebno iskati spremembe; na ozaveščanju celotne družbe, ozaveščanje prebivalstva pa vemo, da še zdaleč ni samo delo medicine, ampak pravzaprav odgovornost celotne družbe. Medicina ne kreira zdravja in življenja ljudi, to je nemogoče, razen, kot sem že omenil, kreira življenja tistih ljudi, ki sebi in drugim to dopustijo.
Tu moram poudariti naslednje: "ZDRAVJE JE OSEBNA ODGOVORNOST POSAMEZNIKA", res pa je, da se tega marsikateri bolnik ne zaveda, vendar je tudi to njegova odgovornost. In še nekaj: Zdravniki in vsi ostali zdravstveni delavci "pomagamo" ljudem na način kot sami znamo in zmoremo. Tudi to je naša odgovornost; če delamo napako, bomo v skladu s svojo izkušnjo nekoč nekje tudi mi nekje to poravnali, če se tako izrazim. Sicer pa, kako že gre tisto?... pomagaj si sam in... Včasih kruto, ampak resnično.
V povezavi z napisanim, naj omenim, da ima medicina ravno toliko privilegijev, če temu lahko tako rečem, kot so ji jih dodelili ljudje oziroma širša družba; sisteme v družbi kreiramo ljudje, tako kot tudi politični sistem, ki ga volimo ljudje. Tu bi se lahko razpisali še in še pa spet lahko zaključim, da je vsako dejanje, ki ga izvede posameznik, njegova osebna odgovornost.
Navajam primer "kreacije sistema medicine": npr., da bi se zgodilo, da se ukinejo nekatera zdravila in se uvede nekakšen sistem, ki vključuje element duhovnosti: Prišel bi npr. starostnik, ki je prej leta in leta užival določeno zdravilo, kar naenkrat pa bi mu zdravnik ukinil ta zdravila in ga poslal strokovnjaku za bioenergijo, ki bi mu dal pravila kako doma namesto uživati zdravila, zdaj meditirati in ponavljati določene besede. Menim, da bi večina starostnikov, pa morda tudi njegovih svojcev, ki so ves čas računali na pomoč medicine, doživelo šok in pojavili bi se drugi očitki... Spet gre za začaran krog prelaganja odgovornosti. Bi bilo zgoraj omenjeno dejanje del celostne obravnave? Ne, ne glede na to, da smo vključili princip energetske in duhovne obravnave- ker zdravnik ni upošteval načela "pomagati nekomu na njemu primeren in dojemljiv način".
Vprašam pa vas tudi: kako je usmerjena večina družbe v naši državi ali na splošno na zahodu?
Odgovorim vam: velika večina se jih po zdravstveno pomoč zateka k zdravnikom, tudi tisti, ki poznajo druge metode. Nesmiselno je terjati odgovornost od medicine. Spet gre za odgovornost tistih ki so zboleli in tistih ki iščejo pomoč. In pa seveda vseh ostalih, ki kreiramo sisteme.
Vse lepo in prav, v vašem prispevku je ogromno resnice, ampak način, kako ste ga predstavili, je pa po mojem mnenju nekoliko neprimerno, pa ne zato, ker ste mi kot zdravstvenemu delavcu "stopili na žulj", ampak ker sem osebno zagovornik osebne odgovornosti o kateri sem nekaj v mojem komentarju napisal, predvsem pa zato, ker osebno nisem zagovornik obsojanja, kajti tudi obsodbe niso element duhovnosti v odnosih. v vašem prispevku pa me je ravno področje obsodb in prelaganja odgovornosti zelo zmotilo.
Kot že rečeno, pa zelo pozdravljam podobna tovrstna dejanja ljudi: da vsak posreduje svoj prispevek: ko bi le bilo več takšnih!
želim vam vse dobro in vas lepo pozdravljam
Citat

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih