Trditev: narava je nepopolna

Vsak sistem ima tri osnovne elemente: izhodiščno načelo, metodo ali rešitev ter rezultat ali cilj. Cilj je možno doseči le, če je izhodiščno načelo resnično, in obenem metoda ali rešitev nima napak. Izhodiščno načelo sistema včasih ni povsem jasno, o metodah običajno ni dvoma, rezultati pa govorijo sami zase.

Cilj zdravstva oz. medicine - zdrav človek - danes očitno ni dosežen, vsaj ne v zadostnem obsegu, sicer o tem sedaj ne bi razpravljali. Torej mora nekje biti napaka. Ta se lahko skriva v načelu, v metodi, ali pa celo v obeh

Metod zdravljenja, ki jih uporablja medicina, je cela paleta, od fizične manipulacije (kirurgije, fizične terapije), kemične in obsevalne terapije do alternativnih metod, ki segajo na področje manipulacije na (bio)energijskih poljih. Tem metodam se naposled tudi pri nas pridružujejo metode alternativnega zdravljenja. Problem vseh teh metod je, da zdravijo simptome in ne vzrokov bolezni. Zdravljenje sedaj ni celostno temveč obravnava človeka kot skupek deloma samostojnih celot. O ustreznosti takšnega pristopa bomo obširneje govorili v nadaljevanju. Nedvomno bo metodam zdravljenja nujno pridružiti še druge, ki obravnavajo človeka z duhovne plati, kajti človek ni stroj brez duše, zavest pa ne nepomemben privesek materialnosti. Metodi imamo torej marsikaj očitati.

Toda najpomembnejše je načelo. Kakšno je pravzaprav izhodiščno načelo medicine? Človeka je treba pozdraviti, ker njegovo telo ne deluje popolno. Ta misel se zdi resnična. Toda zakaj človekovo telo ne deluje popolno? Če je človek kot najbolj dovršen produkt narave nepopoln, potem to pomeni, da narava ustvarja nepopolne stvaritve. Medicina meni, da je ustroj človeka takšen, da vanj vgrajeni naravni korektivni mehanizmi v primeru večje izgube harmonije z naravo ne morejo zagotoviti zdravja. Tu mora nastopiti človekov um, ki z znanstvenimi metodami odpravi hibe narave in vrne človeku izgubljeno ravnovesje. Osnovno stališče medicine je, da narava v človeku ne deluje popolno; poenostavljeno rečeno, narava ni popolna in potrebuje pomoč, korektiv. To lahkotno stališče pa je nesprejemljivo in je v nasprotju z novimi pogledi na zdravje in medicino.

Postavljanje nepopolnega uma nad popolno naravo odraža nepoznavanje ustroja stvarnosti, življenja in človeka. Um je orodje zavesti, ki življenja ne more dojeti, niti razložiti. Vse razlage in konstrukti uma so le okorni približki. Življenje lahko izkusimo, občutimo, skratka - živimo, nihče pa ga še ni zadovoljivo popisal in utemeljil. Kozmični intelekt, ki je v ozadju vseh stvaritev, je na tej stopnji razvoja človeka še nedosegljiv. Misel, da lahko medicina z metodami sedanje znanosti prekaša modrost narave, je domišljava in smešna.

Medicina bolezen obravnava kot nezaželen pojav, proti kateremu se je treba upreti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Bolečina kot običajen sestavni del bolezni je dobila status nehumanega dejavnika, ki ni dostojen človeka in ga je treba preganjati. Odtod anestezija, analgetiki in cela veja medicine, ki se ukvarja s preganjanjem bolečine. Takšno gledanje ne vsebuje temeljnega spoznanja, da je narava opremila človeka s celo vrsto mehanizmov zdravljenja, ki so aktivni toliko časa, dokler sistemov ne preobremenimo ali blokiramo. Bolezen v resnici ni nekaj slabega temveč izraz pozitivnih procesov, ki težijo k ozdravitvi. Zatiranje zunanjih znakov (simptomov) te procese le ovira in otežuje in pogosto prispeva k temu, da se proces zdravljenja potuhne, da bi kasneje še z večjo močjo izbruhnil.

Resnici na ljubo je treba navesti, da so se v zadnjem stoletju človek, njegov stil življenja in delovanja ter njegova prehrana drastično spremenili, s tem pa se je spremenila tudi narava in obseg dejavnikov, ki ogrožajo zdravje današnjega človeka. Faktorja, ki sta se kvalitativno bistveno spremenila, sta prehrana in okolje, na človeka pa je spričo norega tempa in otopelosti težko vplivati tako, da bi bolj poskrbel za svoje zdravje. A z ustreznim pristopom je sleherno spremembo moč obvladati. Doslej odmevnejših poskusov zdravstva v tej smeri še ni bilo zaznati.

 

Komentarji   

+2 #2 teyqa 17:17 02-03-2011
Saj avtor ne obsoja posameznih zdravstvenih delavcev ampak sam princip zdravljenja oziroma sistem zdravstva, ki ni efektiven- prej nasprotno. Ljudje zaupajo uradni medicini, sami pa nimajo ne časa ne volje, da bi se informirali in iskali prave rešitve za svoje bolezni češ saj doktor že ve kaj dela. Slepo verovanje ne prinese pravih uspehov. Ko je človek že težko bolan in se mu čas prehitro izteka, je lahko že obupan in najhujše kar se lahko zgodi, da se sprijazni s tem kar ima in ne naredi več nič sam za sebe. Zato pa je še toliko bolj pomembna informiranost s pravimi metodami ozdravljenja, ki je javno dostopna, pregledna in jasno razumljiva vsakomur. Tega pa nažalost ni, prej se zgodi, da človek, ki že prevzame odgovornost za svoje zdravje naleti na kup protislovnih informacij, ki ga samo še bolj zmedejo in tako človek ostane v tem začaranem krogu bolezni, strahu, zmedenosti, žalosti in obupu, kar pa seveda pripomore, da se mu stanje še hitreje poslabša. Boljše, da zdravniki začnejo dajati placebo tablete svojim pacientom in jih prepričajo, da jim bo to zdravilo 100% pomagalo in se jim prijazno nasmehnejo, kakor pa da jim pripisujejo tablete, ki mu bolj škodijo kot pa koristijo. Sama ne jem več nobenih tablet-aspirin in podobno kot sem jih poprej npr.proti glavobolu pa ni nič pomagalo in glej ga zlomka tudi potrebujem jih ne več, saj sem se ga znebila na naraven način. Odprimo stran z vsemi napotki za samoozdravljenje in upajmo, da je ne bo kdo ukinil, ker mu odžira profit! Zdravje je osnova, zato vam želim, da poiščete le najboljše kar vam NARAVA lahko ponudi.
Citat
+1 #1 erik 19:47 23-11-2010
Avtor besedila Medicina prihodnosti:
osebno se vam zahvaljujem za članek, ki ste ga posredovali na spletno stran,
ki jo tudi jaz vsaj občasno obiskujem.
Najprej naj razčistim, da sem eden izmed zdravstvenih delavcev, ki se trudi za drobrobit
slehernega posameznika, ter sem v povezavi s tem tudi dovzeten za spremembe in izboljšanja,
vendar moram poudariti, da je uvajanje sprememb ponavadi zelo dolgotrajno in za marsikoga tudi
utrujajoče, celo tako zelo utrujajoče, da le-to privede tudi do "izgorevanja na delovnem mestu". Ampak dobro, pustimo to, izgovarjanje ni namen mojega komentarja.
Rad bi omenil nekaj drugega, poskusil bom biti čimbolj kratek:
Ko se govori o sistemu medicine, se je potrebno zavedati dejstva, da medicina ne more vplivati na življenje, kvaliteto življenja, smrt, zdravje, bolezen itd. posameznika, razen če posameznik samemu sebi sam to dovoli. Medicina se gradi tudi na osnovi ozaveščanja ljudi. In tu je potrebno iskati spremembe; na ozaveščanju celotne družbe, ozaveščanje prebivalstva pa vemo, da še zdaleč ni samo delo medicine, ampak pravzaprav odgovornost celotne družbe. Medicina ne kreira zdravja in življenja ljudi, to je nemogoče, razen, kot sem že omenil, kreira življenja tistih ljudi, ki sebi in drugim to dopustijo.
Tu moram poudariti naslednje: "ZDRAVJE JE OSEBNA ODGOVORNOST POSAMEZNIKA", res pa je, da se tega marsikateri bolnik ne zaveda, vendar je tudi to njegova odgovornost. In še nekaj: Zdravniki in vsi ostali zdravstveni delavci "pomagamo" ljudem na način kot sami znamo in zmoremo. Tudi to je naša odgovornost; če delamo napako, bomo v skladu s svojo izkušnjo nekoč nekje tudi mi nekje to poravnali, če se tako izrazim. Sicer pa, kako že gre tisto?... pomagaj si sam in... Včasih kruto, ampak resnično.
V povezavi z napisanim, naj omenim, da ima medicina ravno toliko privilegijev, če temu lahko tako rečem, kot so ji jih dodelili ljudje oziroma širša družba; sisteme v družbi kreiramo ljudje, tako kot tudi politični sistem, ki ga volimo ljudje. Tu bi se lahko razpisali še in še pa spet lahko zaključim, da je vsako dejanje, ki ga izvede posameznik, njegova osebna odgovornost.
Navajam primer "kreacije sistema medicine": npr., da bi se zgodilo, da se ukinejo nekatera zdravila in se uvede nekakšen sistem, ki vključuje element duhovnosti: Prišel bi npr. starostnik, ki je prej leta in leta užival določeno zdravilo, kar naenkrat pa bi mu zdravnik ukinil ta zdravila in ga poslal strokovnjaku za bioenergijo, ki bi mu dal pravila kako doma namesto uživati zdravila, zdaj meditirati in ponavljati določene besede. Menim, da bi večina starostnikov, pa morda tudi njegovih svojcev, ki so ves čas računali na pomoč medicine, doživelo šok in pojavili bi se drugi očitki... Spet gre za začaran krog prelaganja odgovornosti. Bi bilo zgoraj omenjeno dejanje del celostne obravnave? Ne, ne glede na to, da smo vključili princip energetske in duhovne obravnave- ker zdravnik ni upošteval načela "pomagati nekomu na njemu primeren in dojemljiv način".
Vprašam pa vas tudi: kako je usmerjena večina družbe v naši državi ali na splošno na zahodu?
Odgovorim vam: velika večina se jih po zdravstveno pomoč zateka k zdravnikom, tudi tisti, ki poznajo druge metode. Nesmiselno je terjati odgovornost od medicine. Spet gre za odgovornost tistih ki so zboleli in tistih ki iščejo pomoč. In pa seveda vseh ostalih, ki kreiramo sisteme.
Vse lepo in prav, v vašem prispevku je ogromno resnice, ampak način, kako ste ga predstavili, je pa po mojem mnenju nekoliko neprimerno, pa ne zato, ker ste mi kot zdravstvenemu delavcu "stopili na žulj", ampak ker sem osebno zagovornik osebne odgovornosti o kateri sem nekaj v mojem komentarju napisal, predvsem pa zato, ker osebno nisem zagovornik obsojanja, kajti tudi obsodbe niso element duhovnosti v odnosih. v vašem prispevku pa me je ravno področje obsodb in prelaganja odgovornosti zelo zmotilo.
Kot že rečeno, pa zelo pozdravljam podobna tovrstna dejanja ljudi: da vsak posreduje svoj prispevek: ko bi le bilo več takšnih!
želim vam vse dobro in vas lepo pozdravljam
Citat

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

BESEDILA

Timber by EMSIEN-3 LTD

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobno o piškotkih