Želite kaj napraviti zase? Se želite izogniti grenkemu spoznanju, ki se utegne pojaviti na stara leta - namreč, da pravzaprav nikoli niste v polnosti zaživeli in izkusili bogastva življenja? Potem berite dalje.

V zadnjem času se marsikaj dogaja, kar človeka napeljuje k razmišljanju. Veliko je veliko govora o tem, da bi morali napraviti kaj bolje, v nasprotju z dosedanjimi klišejskimi reakcijami, če želimo sebi in zanamcem zagotoviti kaj lepšo prihodnost. Govora je o dvigu zavesti , ki naj bi bil predpogoj za resnejše pozitivne spremembe v družbi. Tudi na tej spletni strani je v več sestavkih prebrati marsikaj na omenjene teme; govorili smo o pogojih, strategijah in načinih, ki bi omogočili dosego začrtanih ciljev. Ugotovili smo, da je treba delovati v smeri celostnejšega zaznavanja sveta ter storiti marsikaj, da bi um razbremenili preživelih prepričanj in pridobili nova, ki širijo duha in dvigujejo zavest. Stari programi v naših glavah pač niso pravo izhodišče za kaj boljšega od tistega, kar smo dosegli doslej.

Kako torej napraviti preboj? Bistven je tisti trenutek, ko v sebi pridemo do odločitve, da bomo res nekaj napravili za svoj napredek. Važen je prav konkreten, jasen sklep, na primer, da bomo povečali kakovost svojega življenja. To je zagotovo mikaven cilj, ki bi ga vsak od nas želel doseči, toda nikakršne garancije nimamo, da nam bo to uspelo, zato je odločitev tako težka. Kako se lotiti podviga, da bomo čim prej prišli do otipljivih rezultatov? Sicer nam utegne zmanjkati elana, ko dospemo do prve ovire. V nadaljevanju bomo videli, da pravzaprav ni težko, če le najdemo prava izhodišča.

Kot pri vsakem projektu si je treba postaviti jasno določen cilj in rok. Namen, da bomo nekaj storili, se izoblikuje v nas šele potem, ko ovrednotimo vložek in rezultat in ugotovimo, da se nam izplača. Takrat se v nas sama od sebe pojavi volja - energija, ki je potrebna za uresničitev - in se usmeri k postavljenemu cilju. V obravnavanem primeru je vložek precejšnja neznanka; jasno nam je le to, da bo treba stvari početi nekoliko drugače, zavzemati drugačen zorni kot, čim več uporabljati srce namesto uma... Skratka nič zelo napornega. In koristi? Boljši stik s seboj in z naravo, več notranjega miru, bolj harmonični odnosi, veselo in optimistično razpoloženje... Nedvomno koristi, ki opravičujejo vložek. Veliko k zaupanju v uspešnost doseganja ciljev pripomore tudi intelektualno spoznanje: z navedenim »vložkom« bo zagotovljen bolj celovit odnos do stvarnosti, zato ni dvoma, da bo se bo ta odrazila v našem dojemanju in občutenju celoviteje, pestreje in z več vsebine. Vse skupaj vzemimo kot vznemirljiv eksperiment. Ničesar nimamo izgubiti. Če bi se izkazalo, da vse skupaj ne rodi sadov, lahko kadarkoli odnehamo.

Jasni sta dve izhodišči: če želimo izboljšati kakovost svojega življenja, potem tega nihče ne more storiti namesto nas, saj je bistvo kakovostnejšega življenja bolj polno doživljanje. Bolj polno doživljanje pa nikakor ne pomeni več materialnih dobrin, prej obratno, pač pa spremembo odnosa do stvarnosti. Kakovost življenja je torej odvisna od kakovosti našega dojemanja stvarnosti. In drugič - da tega ne smemo storiti na račun kakovosti življenja drugih, saj bi se naposled negativne posledice vrnile k nam. Pomembno je torej, da z zagotavljanjem kakovosti lastnega življenja ne znižujemo kakovost življenja drugih.