V današnjem času vseh mogočih  kriz, ki jih je še bolj razgalil finančni kolaps svetovnih razsežnosti, vse glave razmišljajo o istem: kako se izkopati  iz njih. Kaj storiti, da bo voz spet krenil v smeri rasti. Odgovor je otročje lahek in obenem silno težak:  treba je le najti prave ideje in jih uresničiti. Vse se namreč prične pri idejah. Odsotnost idej pomeni mrtvilo in smrt, nove, obetavne ideja pa pomenijo zagon, gibanje, energijo, življenje. Današnji čas je čas krize idej, čas okostenelega uma. Ker se preveč vrtimo v starih miselnih okvirih, nismo sposobni producirati idej, ki bi odprle nova področja ustvarjalnosti, novo kakovost življenja. S starimi idejami ni mogoče doseči odločilnega premika.

Ali so podjetja, ki jih vodijo prodorni posamezniki in podjetniki z idejami kot npr. Boscarol ali Akrapovič, danes v težavah? Ustvarjalni ljudje znajo potuhtati, kako krizo izkoristiti in ponuditi tržišču nove priložnosti za zmanjševanje stroškov, pocenitev proizvodnje, izboljšanje izkoristka strojev in naprav... Bogastvo idej in zaupanje v lastne sposobnosti so garant njihovega obstoja in napredka.

Vzemimo, da bi se na lepem pojavili izumitelji, ki bi javnosti ponudili nekaj revolucionarnih tehnoloških odkritij. Šlo bi seveda za ideje, ki presegajo običajne okvire izumiteljske ustvarjalnosti. V zadnjih letih je veliko govora o raziskavah na področju brezplačne energije (zero point energy). Magnetni motorji, ki črpajo energijo iz magnetnega polja, ki je vsepovsod okoli nas, bi lahko napajali majhne hišne električne generatorje, ki bi preskrbeli naš dom z brezplačno električno energijo... Utopija? Da, dokler razmišljamo v ustaljenih konceptih. In vendar v svetu teče že kopica takšnih naprav, ki pa zaradi varnosti izumiteljev niso prišle v širšo javnost.

Pomislimo, kakšne posledice bi imel izum majhne naprave - katalizatorja, ki bi z minimalnim vložkom energije ločil vodo na vodik in kisik? Vgradili bi ga lahko v sleherni avtomobil in z minimalnimi predelavami (nastavitvami motorja) omogočili zamenjavo pogonskega goriva - bencina - z navadno (lahko celo slano) vodo! Skoraj čez noč bi se odprlo na milijone delovnih mest, saj bi bilo treba predelati stotine milijonov vozil.
Podobne posledice bi imeli tudi številni drugi izumi, na primer:
- motor na implozijo (ne eksplozijo) brez škodljivih izpustov
- naprava, ki bi omogočila lokalno anuliranje težnosti (to uporabljajo v letečih krožnikih)
- naprava, ki bi omogočila izkoriščanje prane kot pogonsko sredstvo (menda izumi že obstajajo)

Današnji čas je dobra priložnost za masovno preorientiranje k ekološkim, tehnološko naprednim in trajnostno naravnanim programom in tehnologijam - tu bi lahko odprli številna nova delovna mesta. Ali si predstavljate, da bi se države odločile za močno finančno podporo za razvoj ekološkega, sonaravnega kmetijstva? Ali pa za široko uporabo tehnologije recikliranja, ki omogoča drastično zmanjšanje onesnaževanja in kopičenja odpadnih produktov... Vložki v navedene projekte bi se gotovo obrestovali.

A niso vse ideje prave. Resnično rešitev sedanjih kriz, nov vzgonski veter in veliko razbremenitev sveta bi prenesle le ideje, ki bi omogočile večjo pravičnost, osvoboditev človeštva strahu in pritiskov in vračanje k naravi kot našemu izvoru. Kriza, ki jo opažamo zunaj, je pravzaprav le odsev notranje krize: odtujenost od narave in nas samih je dosegla zaskrbljujoče razsežnosti, porušeno ravnovesje pa terja od nas odločno korekcijo na krmilu civilizacije. Na področju tehnologije bi bili npr. dobrodošli zgoraj omenjeni izumi naprav za proizvajanje brezplačne (ali cenene) energije, saj bi cenena energija odprla pot k civilizaciji blagostanja in izobilja, kjer bi bilo dovolj za vse. Udinjanje lastnikom kapitala za lastno preživetje bi postalo preteklost, človek bi se lahko posvetil delu "za dušo". S tem bi se korenito zmanjšale tudi medsebojne napetosti. Drug primer bi bil vpeljava pravičnega globalnega monetarnega sistema, ki bi odpravil bogatenje posojilodajalcev in s tem finančno suženjstvo. Tretji ukrep s področja sociologije bi postavil dobrobit družbe in narave pred dobro posameznika in tako preprečil ropanje narave in delovanje človeka proti samemu sebi. Obstaja še cela vrsta civilizacijskih rešitev, ki kličejo po pravičnejših rešitvah. Ena prvih je pravičnejša delitev dobrin, saj se človeštvo približuje spopadom za vodne in druge vire.