Adam in bogovi (3.del)

Stvaritev človeka je zagotovo ena najzanimivejših tem, ki zanimajo razmišljujočega človeka. A v biblijskih razlagah je preveč nejasnosti in lukenj, da bi se človek z njimi lahko zadovoljil. Med prvih pet človeštvu najzanimivejših vprašanj sodijo zagotovo tale: Kako je bil v resnici ustvarjen Adam? V kakšni povezavi je Eva z njegovim rebrom? In kdo je bila kača? Ali pa kronsko vprašanje: kaj je bil prepovedani sad, ki je rasel na drevesu spoznanja?

Kot smo razpredali v prvih dveh besedilih, sumerske ploščice ne puščajo nikakršnega dvoma: »bogovi« oz. Nefili so potrebovali delavca , služabnika in sužnja za delo v rudnikih zlata. Ustvariti je bilo treba bitje, ki bi bilo kos tej nalogi. Pri stvaritvi Adama je šlo za gensko manipulacijo, s katero je tedanji človečnjak dobil »božjo« genetiko in identiteto. Ker križanja med živalmi in človekom niso dala uporabnih rezultatov je bila smiselna le še ta kombinacija. Takšno zgodbo pred tisočletji povedati človeku je bilo nemogoče. Ob današnjem intelektualnem nivoju človeka pa z njo ni težav.

V minulih desetletjih so genetske raziskave tako napredovale, da je bilo moč analizirati genetske zapise večjega števila Zemljanov. In prišlo je do zanimivih odkritij. Ugotovljeno je bilo, da vsa ljudstva izhajajo iz ene pradavne Eve, ki je živela v južni Afriki pred 180.000 do 300.000 leti. Nobelovci so se nadalje vprašali, zakaj je v vseh živih bitjih prisoten samo en tip genetskega zapisa: v prav vseh bitjih na Zemlji najdemo isto DNK, sestavljeno iz istih štirih nukleotidov. In drugo vprašanje: zakaj imajo ključno vlogo v razvoju bioloških življenjskih oblik določeni kemični elementi, ki so v okolju prisotni le v neznatnih količinah, medtem ko elementi kot krom ali nikelj, ki jih je v izobilju, igrajo zanemarljivo vlogo. Nekateri raziskovalci (Crick in Orgel) so razburkali javnost z izjavo, da se prvotni organizmi niso naključno pojavili na planetu, temveč so bili na Zemljo prinešeni namerno. Inteligentna bitja z drugih planetov so posejala na Zemljo "semena življenja".

O Adamu in stvariteljih

Sumeri so stvarjenje Adama natanko popisali. Velike kose besedil so nato povzeli tudi njihovi posnemovalci, tvorci biblije.

Beseda Adam se ne nanaša na eno konkretno osebo, temveč pomeni "zemljan", saj "adamah" pomeni "zemlja". Obenem beseda "dam" pomeni kri, torej je ime Adam, zemljan iz krvi, res posrečeno izbrana beseda.

V bibliji Elohim reče: "Ustvarimo človeka po naši podobi". Ustvarimo? Po naši? H komu se je obračal Bog, če je edinstven, en sam? In kdo so bili "oni", po katerih zunanjosti in duhu je bilo treba ustvariti človeka? Kako lahko Bog, ki naj bi ne imel fizičnega telesa in tudi ne enakovrednih sodelavcev, izjavi kaj takega? Geneza tega ne pojasnjuje, v sumerskem originalu pa ni dvoma: pod izrazom Bog je treba razumeti skupino Nefilov. Da Bog ne more nastopati v ednini, se pokaže tudi kasneje, ko sta Adam in Eva jedla plodove z Drevesa spoznanja. Elohim je izrekel opozorilo nekim neimenovanim osebam: "Poglejte, človek je postal kot eden izmed nas in pozna dobro in zlo." Kot smo že v prvem delu omenili, je židovski izraz Elohim, ki so ga prevajali kot "Bog", treba razumeti v pomenu "božanstva"

Boga starodavnih Židov je bilo moč videti iz oči v oči, lahko ste ga slišali in se pogovarjali z njim. Imel je glavo, trup, roke in noge kot ljudje.

Sumerski zapisi niso edina besedila, v katerih najdemo informacije o genetskih manipulacijah za pripravo hibridov med človečnjakom in »bogovi«. Po nekaterih besedilih, ki sicer ne temeljijo na virih, ki jih je moč preveriti (Zgodovina galaksije), je bilo nezemeljskih ras, ki so si na Zemlji prizadevale za takšen rezultat, cel ducat. Ob množici človeških ras, ki jih najdemo na Zemlji - rdečih, belih, črnih, rumenih - takšne trditve verjetno niso brez podlage. A tu se bomo omejili na sumerske vire.