S podobami zmajev, kuščarjev in kač in se srečamo pri vseh ljudstvih in na vseh koncih sveta. Da gre za pomembno stvar, dokazuje njihova prisotnost v grbih in zastavah številnih mest in držav, tisti, ki se kitijo z njimi, pa se želijo na ta način postavljati pred drugimi. O njih govori vse polno legend, mitov in pravljičnih zgodb. Njihov namen je zmešati sledi, zabrisati resnično ozadje teh simbolov ter raziskovalce speljati na napačno sled. Zato (skoraj) nihče ne zna razložiti njihovega pravega ozadja in številčnosti upodobitev po vsem svetu.

V nadaljevanju zapisana informacija o teh bitjih je danes za marsikoga preveč nenavadna ali celo pretresljiva, da bi jo zlahka sprejel. Toda prava informacija je ključ, ki odklepa in razloži številne skrivnosti, ki ostajajo nepojasnjene. Sestavljanka, ki se danes nikakor ne ujame, nenadoma postane otročje lahka. Delci pravih informacij, ki se skrivajo v mitih in pravljicah, ki jih zaslepljeni in zavedeni nismo znali spregledati, postanejo uporabni koščki mozaika.

Simbolizem kače in zmaja

Če v krščanskem svetu upodobitev teh bitij ne manjka, pa jih na daljnem vzhodu, na kitajskem in japonskem kar mrgoli. Častijo jih (enako) kot bogove, njihova simbolika pa je povsod po svetu enaka in takšna, kot pritiče »bogovom«: ta bitja simbolizirajo hladno moč in silo, znanje in modrost, medicino, pretkanost, zlo in zlobo.

Dejstvo je, da zmajev in podobnih reptilskih bitij na Zemlji v zadnjih 100.000 letih ni bilo, še najbliže so, če gledamo naš planet, dinozavri, ki pa jih poznamo le po fosilnih ostankih. Da bi šlo pri upodobitvah za naključno izbrana bitja, ki bi jih privzeli za maskote ali simbole, ni verjetno, saj bi v tem primeru ne mogli razložiti enotne simbolike, pa tudi ne čaščenja, ki pritiče le bogovom.

Povezanost kač in zmajev s pradavnimi »bogovi« najdemo v zapisih vseh starih ljudstev praktično po vsem svetu. Sumerci so tamkajšnje bogove imenovali Anunnaki. Kulture centralne Amerike so imele svojega boga z imenom Quetzalcoatl, ki je bil podoben krilati kači. Kulture ameriških domorodcev in Kitajcev so preplavljene z zmajsko ikonografijo. V Indiji zmajev, čudnih bitij z več rokami in nogami, ter križancev med živaljo in človekom mrgoli. Egipčani so imeli svojega kačjega boga Knepha, faraone pa so često slikali s kačami. Feničani so imeli Agathodemona, ki je prav tako zmajski lik. Židje imajo Nakhustana, bronasto kačo. S izčrpnejšim spiskom bi zlahka napolnili celo knjigo.

Zaključek se ponuja sam: med zmaji in kačami ter bogovi mora obstajati neka povezava.