Človek se ne more izogniti vprašanjem življenja, smrti in onostranstva. Z njimi povezana prepričanja so del naše miselne tradicije, ki jo je sooblikovalo krščanstvo. Hočeš nočeš ta prepričanja vplivajo na življenje slehernega med nami, saj se po njih ravna okolje, v katerem živimo. Dejstvo, da se svet danes nahaja v zelo nezavidljivem položaju, kar je nedvomno posledica neustrezne miselne naravnanosti, poraja vprašanje, ali so duhovni miselni temelji krščanstva neoporečni. V tem besedilu bomo poskušali ločiti pleve od zrnja pri tistih verskih predstavah in prepričanjih krščanstva, ki se dotikajo bistvenih vprašanj duhovnosti.

V številnih besedilih te spletne strani poskušamo ustvariti ustreznejšo sliko stvarnosti, kot jo ponuja tradicija, se pravi znanost in religija. Gradimo jo skozi raziskavo filozofij, kritično obravnavo znanstvenih izsledkov, prebiranjem zgodovinskih izročil ter metafizične, ezoterične in gnostične literature. To sliko, ki naj združi vsa najboljša spoznanja tako o materialnem kot o duhovnem svetu in jih poveže v enovit koncept, bomo v nadaljevanju imenovali Univerzalna podoba stvarnosti (UPS).  Na osnovi idealističnega svetovnega nazora smo jo utemeljevali v besedilih sekcije Na sledi modrosti, posebno v Teoriji o Velikem intelektu (glej besedilo Bistven je intelekt), v besedilih Mit o smrti in Ustreznejši model resničnosti, pa tudi v ostalih  besedilih te spletne strani. O verodostojnosti in vrednosti te podobe boste presodili sami.

V tem tekstu bomo poizkušali poiskati stične točke in vzporednice UPS in krščanske verske doktrine in ugotoviti, kaj je v obeh vredno zaupanja in kaj ne. Katera razlaga je prepričljivejša, celovitejša, bolj logična in dodelana? Ne zanima nas kritika. Zanima nas resnica.

Vemo, da si je krščanska cerkev v zgodovini lastila pravico razlagati tako duhovne kot fizikalne zakonitosti. Številna stališča o fizikalnih danostih in razlage naravnih pojavov iz ust krščanskih teologov niso odražali resnice. Zmotno je bilo prepričanje, da je Zemlja ravna plošča, prav tako zamisel, da se vsi planeti s soncem vred vrtijo okoli Zemlje; koledar je nenatančen, nekateri dokazujejo, da je datum Kristusovega rojstva nekaj dni zamaknjen, nauk o reinkarnaciji je zamolčan... To sicer ne bi bilo nič tragičnega, če bi bila Cerkev prožna, če bi priznavala napake in sproti skrbela za korekture ter se s tem približevala resnici.

Zanima nas, kako natančni in uspešni so bili krščanski teologi pri razlagi duhovnih pojavov in tistih fenomenov, ki so bistvo verskega nauka o duhovni plati bivanja in onostranstvu. Prva ugotovitev je, da krščanska cerkev o najpomembnejših dogodkih v življenju duše - o smrti in posmrtnem življenju - ne govori dovolj izčrpno, da bi zadostila vsaj najbolj temeljnim vprašanjem; marsikatere odgovore bolj kot ne prepušča domišljiji vernikov. Tu se bomo dotaknili vprašanj o poslednji sodbi, sodnem dnevu, vstajenju, peklu, nebesih in vicah.