Zdravljenje z naravo

V predhodnih poglavjih smo pridobili nov pogled na razumevanje bolezni. Edini resnični zdravitelj je narava sama. Kako takšen pogled udejaniti? S sistemom naravnega zdravljenja, ki ga bomo popisali v nadaljevanju. Za konec se bomo ustavili še pri smrti in sanjah, saj se bolezen marsikdaj konča s smrtjo. Kdor ne pozna smrti, ta ne more dobro poznati niti življenja.

Najbolj logična ugotovitev, ki ne dopušča nikakršnega dvoma, je, da človeka najbolje ozdravi tisti, ki ga je tudi ustvaril. Poslednja ugotovitev je, da je edini resnični zdravitelj narava, ki je v človekovo telo vgradila vse potrebne mehanizme za povrnitev izgubljenega naravnega ravnovesja. Problem nastane tedaj, ko tem mehanizmom ne zaupamo več in jih tako blokiramo. A to žal počnemo zelo pogosto.

Naše telo je silno inteligenten sistem, ki neprestano skrbi, da se napake, zaradi katerih pride do rušenja harmonije z vesoljem, samodejno odpravljajo. Telo se vedno pozdravi samo, če mu le zagotovimo ustrezne pogoje za to, in to tem hitreje, čim manj ga pri tem oviramo. Ker pa je tradicija v sodobnem človeku ubila zaupanje v njegovo zdravje in moč samozdravljenja, svoje zaupanje namenjamo medicini, kot menimo - edinemu rešitelju zdravstvenih težav. S tem pa si naredimo krepko medvedjo uslugo: odvzeli smo energijo edinemu sistemu, ki nas lahko pozdravi.

Ob pojavu bolečine se navadno takoj zatečemo k zdravniku, ki nas nemudoma porine v kolesje medicinskega stroja. Toda v tem procesu se pogosto uporabijo postopki, ki so marsikdaj v očitnem nasprotju z logiko zdravljenja (krepitve življenja): izpostavljeni smo metodam, ki ubijajo življenje v nas: antibiotikom, kemoterapijam, obsevanju...