V 1.0

Po tem, ko smo si pogledali naravo stvarnosti skozi drugačna očala in se spraševali o zmotnosti dosedanjih predstav oz. iluzij, je čas, da pogledamo, kakšno luč mečejo nova spoznanja na doživljanje življenja, vsakdanje pojave, občutke in pojme, ki opredeljujejo našo stvarnost. Potrebujemo nov pojmovnik, ki nas bo opredelil kot zavestnejša bitja na srečnejših osnovah od sedanjih, ki so se izčrpale. Potrebujemo tudi napotke, kako ravnati in uporabiti nova spoznanja.

O Stvarniku

Hočeš ali nočeš se vse v življenju vrti okoli Stvarnika ali Boga, saj je »on« in njegove manifestacije edino in hkrati vse, kar obstaja. Ko

to spoznamo, smo napravili velik skok v kakovosti zavedanja. To je bistveno spoznanje v življenju o življenju. To entiteto, ki je izvor in cilj vsega, kar je in kar ni, imenujemo tudi duh, življenjska iskra, kozmična inteligenca, Veliki intelekt, Edini… Tu ga bomo imenovali Stvarnik ali Bog, s čimer želimo poudariti, da se obračamo k vernim in nevernim. Ateisti naj izraz Bog v teh tekstih ne zamenjujejo za krščanskega Boga, religiozno avtoriteto, ki kaznuje in sodi.

Stvarnika je najlaže dojeti, če si ga predstavljamo v enem od njegovih najpomembnejših vidikov: inteligenci. Predstavljamo si ga lahko kot kozmično inteligenco, Veliki intelekt. Intelekt je edina »stvar«, ki sama sebe lahko razvija v neskončnost. Veliki intelekt se je razvil iz najenostavnejše zavesti o niču. Iz preproste zavesti o obstoju sta se tako razvila inteligenca in intelekt (razum in um) – znotraj sebe in s seboj. Z »razmišljanjem« o sebi je Veliki intelekt ustvaril celotno vesolje. Da bi lahko užival višje senzacije v intelektu – občutke in čustva, ki predstavljajo eno od karakteristik življenja, je znotraj sebe ustvaril ogromno množico svojih kopij, da bi med njimi lahko prišlo do odnosov in čustev.

Stvarnik ali Bog ima tisoč obrazov: odraža se kot življenje, ljubezen, energija, svetloba, znanje… vse to so različni vidiki in izrazi njega samega.
(Glej tudi prispevek »Kozmologija«)

O namenu Stvarnika

Namen božanske igre je preprost. Stvarnik želi skozi vse ustvarjeno spoznati samega sebe. Kaj bi drugega lahko počel kot - razmišljal o sebi, če ne obstaja nič drugega kot le on sam? Spoznava se v različnih stvaritvah - formah zavesti; tudi v formi človeškega bitja skozi brezštevilne vloge, ki jih to po svoji svobodni volji lahko igra v življenju. Stvarnikov namen se tako odslikuje tudi v smotru človekovega življenja: spoznati samega sebe, razviti svoj intelekt do ravni, ki omogoča celovito spoznanje svojega bistva.

O človeku

V formi človeka lahko Stvarnik izkusi vse vidike svoje božanskosti – tako po intelektualni kot po čustveni ter fizični plati. V tej formi lahko pride »do konca« vsem vtisom in spoznanjem o sebi. Življenje je skozi človeško bitje tako dobilo možnost za najpopolnejši izraz.

Človek na nižjih ravneh intelektualnega razvoja se sprva svojega porekla in kapacitet ne zaveda in jih mora postopoma odkriti. Da bi se lahko spoznal, mora obstajati ločenost, saj spoznati nekaj, česar ne opažaš zunaj sebe, ni mogoče. Z napredovanjem človek spozna, da je ločenost iluzija.

Stvarnik ali Bog ni ločen od stvaritve. Tisti, ki razmišlja, ni ločen od svojih misli. Tisti, ki ljubi, ni ločen od svojega ljubljenega. Ljubezen do Boga pripelje Boga k vam. Gre za ljubezen do sebe, ko ozavesti tisti del vas, ki je božanski. Bog se nikoli ne nahaja nekje daleč stran, temveč je vedno del vas. To globoko v sebi veste. Ko si boste dali možnost združenje s Stvarnikom izkusiti, se boste čutili prežeti z ljubeznijo, eno z vsem. Nikoli več ne boste zadovoljni z ničemer manj.

O življenju

Bog ima tisoč obrazov, eden od njih je življenje. Proces življenja je pravzaprav proces spreminjanja. Je energija, ki se razvija. Je tisto, kar postaja.
Da bi življenje opisali, izmerili, mu pripišemo pogoje. Kako lahko izmerite tisto, kar se spreminja? Postati mora statično. A življenje ne pozna mirovanja in pogojev. Je kratko malo to, kar je. Ker veste, da morajo obstajati pogoji, da bi izkusili brezpogojnost (se pravi spoznati Boga), boste blagoslovili okoliščine svojega življenja in vsako okoliščino, ki ste jo kdajkoli izkusili. Ko blagoslovite okoliščine svojega življenja, jih s tem spremenite, saj jih imenujete drugače od tistega, kar so videti, in sebe imenujete drugače od tistega, kar je videti, da ste.