V sekciji »Premagati strah« ste v posameznih tekstih lahko našli kopico potrebnih informacij, da se strahu lotite na učinkovit način. Gre seveda za teorijo, ki jo je treba preliti v prakso. Prav temu je namenjeno tole besedilo.

Izraz »premagati strah« pravzaprav ni povsem ustrezen. Tisti, ki se strahu loti, nima opravka s sovražnikom, ki ga je mogoče premagati na klasičen način, s kakim bojem. Gre za povsem drugačen pristop, saj »sovražnik« v obravnavanem primeru ni fizična, oprijemljiva struktura, temveč miselni mehanizem, torej nekaj neoprijemljivega. Namesto »premagati« bi bilo ustrezneje uporabiti izraze razbliniti, prestopiti, preiti, transcendirati… Ko neustrezna prepričanja in stereotipe, prožilce strahu, prepoznamo kot iluzijo, »sovražnik« preprosto izgine in ničesar več ni, proti čemur bi se bilo treba bojevati.

V praksi postopek razblinjanja strahu ni prav preprost. Zahteva precej časa in truda, kajti zamenjati skupek osnovnih prepričanj, ki so med temeljnimi vzvodi našega miselnega stroja (uma), ni mogoče čez noč. Tisočletne programe, ki so oblikovali tradicijo okolja, v katerem živimo, je zdaj potrebno ustaviti, preveriti in nadomestiti z drugimi, ustreznejšimi.

Ateisti so v procesu razblinjanja strahov v nekoliko lažjem položaju, saj so pomembni vzvodi strahov tudi verske predstave oz. prepričanja s področja duhovnosti. Verni utegnejo zato v tem procesu imeti več težav, saj je pod drobnogledom marsikatera od verskih »resnic«, od katerih se marsikomu ni preprosto ločiti. Marsikdo se bo znašel pred dilemo, ali ostati pri dosedanjih predstavah in si s tem zapreti vrata pred napredkom, ali pa prestopiti omejujoča prepričanja in odpreti um življenju, ki le tako lahko pokaže svojo lepšo plat.

Obremenilna prepričanja, ki težijo dušo, imajo prav takšno težo in posledice kot fizična bremena, ki jih nosimo na plečih. Oboja nam krivijo hrbet, le da fizična bremena laže odložimo. Zato je velik napredek če v posameznem obremenilnem prepričanju prepoznamo utvaro oz. iluzijo.

Proces razblinjanja strahov bi lahko razčlenili na naslednje faze:

1. prepoznavanje obremenilnih prepričanj (obravnavanih 10 iluzij predstavlja le glavne veje) in zavedanje njihovih posledic,
2. nadomestitev obremenilnih prepričanj z ustreznejšimi predstavami,
3. zavedanje namena iluzij in njihove uporabe,
4. gradnja pozitivne naravnanosti in optimističnih odzivov,
5. ciklično izboljševanje lastne samopodobe.

Vsako od navedenih sestavin smo v predhodnih tekstih že obravnavali; na teoretičnem nivoju morda ni velikih nejasnosti. Marsikomu pa ni jasno, kako jih na primeren način prenesti v prakso.