O drugi plati stvarnosti, ki ni materialna

Človek v razvitem, zahodnem svetu je dosegel malone doktorat na področju materialnih kategorij, obenem pa je na stopnji (morda) predšolskega otroka v pogledu duhovne razvitosti. Takšna neuravnotežena razvitost se odraža v slabi kakovosti življenja. Prav znanje s področja duhovnosti je tisto, ki omogoči prepotrebni dvig ravni zavesti, ki je pogoj za dostojnejše preživetje v tem svetu in kvalitetnejše reševanje problemov. Bogastvo znanja o duhovnem svetu še čaka, da ga odkrijemo.

Marsikdo meni, da je spričo eksplozivnega razvoja znanosti v zadnjih stoletjih, ki se odraža tudi v splošnem poznavanju narave, njenih procesov in ustroja, dosegežena visoka raven zavesti. Ne zaveda pa se, da je svoj mozaik stvarnosti sestavljal le s kamenčki, ki popisujejo snovnost, materialni svet. Igro v materialnem peskovniku je pripeljal na zavidljiv nivo in ta ga je tako očarala, da je skoraj pozabil na to, da obstaja tudi nesnovni svet, v katerem pa je njegovih izkušenj bore malo, skoraj nič. V življenju se pač ukvarjamo predvsem s stvarnimi problemi, nestvarna, nematerialna, duhovna dimenzija, ki ima vsaj takšno »težo« kot prva, pa je močno odrinjena v ozadje.

Spoznanje duhovne plati bivanja je tisto, ki odpre vrata v širše razumevanje sebe, sočloveka in stvarstva v celoti.

D duhovnosti marsikdo goji nekakšen prezir in odpor, ki sta pogosto nezavedna. Prepričanje, da človek poleg fizičnega telesa poseduje tudi dušo, ki preživi fizično telo, je močno zasidrano v zavesti večine ljudi. Pa vendar vprašanja, kaj se dogaja z dušo, kakšna entiteta je to, kašne so njene zakonitosti, namen, poslanstvo…, ostajajo nezadovoljivo pojasnjena. O tem znanost, ki naj bi sicer po prepričanju nekaterih poznala odgovore na vsa aktualna vprašanja sodobnega človeka, ne pove nič. S takšnimi vprašanjem se preprosto ne ukvarja. Ker pa obstoja duše (kolikor vem) uradno tudi ne zanika, to pomeni, da nam pri pomembni stvari, ki še kako zadeva vsakogar od nas, ne more ali ne želi pomagati. Kaj bi si mislili o znanstveniku, ki bi znal odlično razložiti, kaj se dogaja podnevi, o tem, kaj se dogaja ponoči pa bi ne vedel nič, saj bi ga to sploh ne zanimalo!