Ko se pogovarjamo o konceptih, ki veljajo v medicini, ne moremo mimo cepljenja. Žal postaja to v zadnjem času zaradi strahu pred epidemijami vse bolj aktualno, zato je silno pomembno, da spoznaš tudi drugo plat te zgodbe in ustvariš ustreznejše mnenje o tem pomembnejm vprašanju.

Bolezni predstavljajo pravcat zlat rudnik, ki farmacevtski industriji prinaša velik profit. Bolni ljudje so odličen vir zaslužka, saj kar sami nosijo denar tistim, ki jim obljubljajo zdravje. Cepljenje je metoda za preprečevanje bolezni, ki zavzema masovne razsežnosti in farmacevtski industriji prinaša ogromen dodaten prihodek. Cepljenje je izumil mlad zdravnik dvomljive prakse, Edward Jenner, ki si je zdravniško diplomo in članstvo v angleškem kraljevem zdravniškem društvu pridobil s prevaro. Na idejo je prišel na osnovi lokalne vraže, da oboleli za neko vrsto kravje bolezni (kravje koze) ne more zboleti za črnimi kozami (variola). Pomislil je, da bi z vnosom kravje limfe v človeško telo dosegli koristne učinke. Povezal je nepovezljivo - kravji imunski sistem s človeškim in naposled objavil delo o "Variolae Vaccine" (črne koze in krave), ki ga je strokovna javnost vzela zelo resno, kljub odsotnosti kake resne znanstvene podlage. Jenner je tako postal izumitelj vakcinacije, kar pomeni "kravjizacija"; gre za postopek vbrizganja "vakcine" - sprva je bila to kravja limfa - v človeško telo. Jenner je v svoj izum verjel in je cepil tudi svojega 18-mesečnega sina ter nekega osemletnega dečka iz sirotišnice. Prvi je umrl pri dvajsetih, drugi pri enaindvajsetih letih. Dr. Charles Creighton je ugotovil, da gre za nesmisel in objavil delo "Jenner and Vaccination", a bilo je že prepozno. Farmacevtska industrija je že zaslutila velik profit in ob veliki propagandi se je pričela priprava cepiv.

Do leta 1950 so uspeli spraviti "pod nadzor" vse nevarne bolezni, cepljenih pa je bilo na stotine milijonov ljudi. Cepljenje ustvari hudo fiziološko motnjo, ki se lahko konča s smrtjo. Naletel sem na podatek, da je cepljenje povzročilo smrt desetin milijonov ljudi in veliko število bolnih in trajno iznakaženih otrok. Poročila o tem niso prišla v javnost. Vendar obstajajo številna znanstvena dela, ki razkrivajo, da so bolezni kot avtizem, epilepsija, otroška paraliza, sladkorna bolezen, številne alergije, astma, zmanjšanje koncentracije, multipla skleroza in številne druge posledica vakcinacije. Dr. Anthoni Morris, virusolog in bivši direktor Centra za nadzor cepljenja je dejal: "Veliko je dokazov, da imunizacija otrok naredi več zla kot dobrega".

Čeprav ni nikakršne statistične, niti znanstvene podlage, da cepivo deluje (v primeru pozitivnih rezultatov gre lahko za "placebo efekt"), je cepljenje uvedeno v vseh razvitih državah kot del večinoma obvezne zdravstvene preventive in to kljub silno slabim izkušnjam s cepivi v minulem stoletju. Žal spomin ljudstva ne seže daleč. Število obveznih cepljenj narašča, število razkritih primerov, ko je cepivo povzročilo hude komplikacije in smrti, pa je medicinska skrivnost. Cepljenje so po svetu zadnjih petdeset let intenzivno reklamirali, tako da nikomur ne pride na misel, da bi lahko bilo z njim kaj narobe. Večina nas živi v zmotnem prepričanju, da država zavestno ne bi dopustila večdesetletne rutinske uporabe spornih in škodljivih medicinskih postopkov. A to žal ne drži. Medicinsko osebje preprosto nima pravih informacij.

O vseh cepivih raziskovalci poročajo, da imajo resne stranske pojave. Reakcije po cepljenju so lahko takojšnje (akutne) ali dolgoročne (kronične), ker se lahko pojavijo še mesece ali celo leta po cepljenju. Za dolgoročne reakcije je seveda težko dokazati, da so posledica cepljenja, saj bi bile potrebne dolgotrajne raziskave. Vendar po nekaj desetletjih od začetka množičnega cepljenja še vedno čakamo na kredibilno in obsežno znanstveno raziskavo, ki bi vključevala resnično kontrolno skupino necepljenjih otrok in jo primerjala s cepljenimi. Osupljivo je, da takih raziskav doslej v svetu ni nihče izpeljal, kljub temu pa se v propagandnih informacijah za javnost kar naprej ponavljajo trditve o popolni varnosti cepiv!

Cepiva, ki prihajajo v uporabo, namreč niso preizkušena na ljudeh, ampak le na živalih. Nobeno cepivo ni preizkušeno glede karcenogenosti, mutagenosti in teratogenosti, pa vendar jih rutinsko vbrizgavajo v popolnoma zdrave otroke! Proizvajalci cepiv najprej preizkusijo učinek cepiva le na manjši skupini (nekaj sto) otrok, ki jih običajno opazujejo le 48 ur! Kaj se zgodi po preteku te kratke dobe, očitno nikogar ne zanima. Dejanski učinki cepiv se namreč pokažejo šele po začetku množične uporabe na otrocih. Spisek reakcij, ki jih navajajo proizvajalci v originalnih deklaracijah k cepivom, vas zato ne bo preveč presenetil. Zanimivo je, da zdravniki izvirnih navodil, priloženih k cepivom, nikoli ne pokažejo staršem, niti jih ne seznanijo z vsemi možnimi posledicami cepljenja!

Takojšnje reakcije po cepljenju, naštete v medicinski literaturi, so zelo številne: od otekline na mestu vboda do šoka in nezavesti, paralize telesa, nenadne smrti dojenčkov, encefalitisa (vnetje možganov), okvare centralnega živčnega sistema...

Obolevnost in smrtnost zaradi otroških nalezljivih bolezni se je zmanjševala skupaj z izboljšanjem higienskih in sanitarnih razmer, zmanjševanjem revščine, boljšo prehrano, razmahom centralnega ogrevanja ipd. Motivov za cepljenje v razvitem svetu je tako čedalje manj. Statistični podatki pa nadalje kažejo, da cepiva pri iztrebljanju nevarnih nalezljivih bolezni niso imela praktično nobene vloge, če sploh kakšno. V Angliji je smrtnost otroških bolezni med letoma 1850 in 1940 padla za 90% (smrtnost zaradi ošpic za 97%), še preden so uvedli kakršnokoli množično cepljenje.

Medicina trdi, da je po zaslugi metod moderne medicine, cepljenja in antibiotiokov izkoreninjenih cela vrsta nevarnih infekcijskih bolezni - tuberkuloza, mrzlica, kolera ošpice, otroška paraliza itd., toda treba je vedeti, da je bilo cepljenje uvedeno, ko je bila pojavnost teh bolezni že bistveno zmanjšana. Obenem pa isti zdravniki niso sposobni pojasniti, odkod prihajajo novi smrtonosni virusi kot ebola, AIDS, legionarska bolezen, ptičja gripa... Nove bolezni se pojavljajo v velikem številu in obsegu. Tem pa se pridružuje še nova nadloga: velik porast srčnih bolezni, sladkorne bolezni, Alzheimerjeve bolezni, visokega tlaka, želodčna vnetja... Tudi za nekatere od teh, na primer želodčne razjede, ugotavljajo, da so v ozadju virusi.

Obolevnost in smrtnost v nerazvitih državah pa sploh nista povezani s cepljenjem ali zdravljenjem določenih bolezni, pač pa sta tesno povezani s prehranjevalnimi navadami in higienskim standardom.

http://www.oxblog.com/article/14/dr-edward-jenner---the-inventor-of-vaccinations-and-vaccines.html

Zakaj je cepljenje nevarno?

Kot poroča magistra biologije, Karin Rižner, ki deluje v društvu SVOOD, je cepljenje vse prej kot varno. Zakaj?

1) Cepiva vbrizgavajo pod kožo ali v mišico, zato pridejo neposredno v kri. Ta pot vdora mikroorganizmov v telo je popolnoma nenaravna, saj se mikrobi pri vnosu neposredno v kri  izognejo celi vrsti obrambnih mehanizmov. V mnogih primerih virusi ostanejo v telesu doživljensko in imajo neoviran dostop do vitalnih organov.

2) Da bi viruse in bakterije oslabili, jih proizvajalci gojijo na živalskih tkivih (npr. opičjih, piščančjih, pasjih, govejih) in deli teh tkiv ostajajo v cepivih. Tako otrokom v kri vbrizgavajo tuje beljakovine, ki lahko povzročijo hude reakcije (anafilaktični šok, alergije), tuje molekule DNK in RNK pa lahko postanejo del človeškega genetskega ustroja, če pridejo neposredno v kri, kar lahko povzroči avtoimunske bolezni (npr. multipla skleroza, artritis, diabetes).

3) Cepivom so dodane toksične spojine (adjuvansi, konzervansi, emulgatorji, antibiotiki). Nekateri dodatki so izredno toksični ali celo karcinogeni: npr. timerosal (derivat živega srebra), formaldehid, aluminijev hidroksid. In vendar jih s cepljenjem redno vbrizgavajo v kri popolnoma zdravim otrokom.

4) Poleg znanih dodatkov so lahko v cepivih še nezaželeni "kontaminanti",  ker so v cepivih živalske celice, ki lahko vsebujejo različne viruse. Znano je, da so v 50. in 60. letih v ZDA cepili 98 milijonov ljudi s cepivom proti otroški paralizi, ki je med drugim vsebovalo opičji virus SV-40. Ta virus  močno oslabi imunski sistem in povzroča podobne simptome, kot jih poznamo pri AIDS-u.

Farmacevtska industrija s cepivi ustvarja velikanske zaslužke. Vzemimo le en primer - cepivo proti svinjski gripi. Podatki o številu tistih, ki so umrli za posledicami cepljenja ali so bili trajno paralizirani, se razlikujejo. Število smrti se giblje od 25 do 100, razlikujejo se tudi podatki o številu paraliziranih, večina virov navaja številke višje od 500. V vsakem primeru pa je število žrtev cepljenja bistveno preseglo število žrtev zaradi svinjske gripe. Med vsemi znanstveniki je imel samo eden dovolj poguma, da si je upal razkriti »cesarjeva nova oblačila«. Dr. Anthony Morris, direktor oddelka za viruse pri FDA, je izjavil, da je celoten koncept cepiva proti svinjski gripi v bistvu prevara, saj ne obstaja niti en primer svinjske gripe, na osnovi katerega bi bilo sploh mogoče opraviti primeren preizkusa cepiva. Ne samo, da je bil Dr. Morris takoj odpuščen, uničen je bil tudi njegov laboratorij, vsi dokumenti njegovega triletnega raziskovalnega dela pa so postali nedostopni javnosti.

V svetu, katerega značilnost so nenehne vojne, ne čudi, da za zmanjšanje svetovne populacije skrbijo tudi z drugimi, bolj "humanimi" sredstvi. Kaj je pripravnejšega za nadzor prebivalstva, kot cepiti dobro misleče žrtve s cepivom, ki deluje kot počasna tempirana bomba. Afriško prebivalstvo so poskušali zdesetkati z umetno ustvarjenim virusom AIDS, ki pa je žal nekoliko ušel iz nadzora.  Leta 1991, na začetku "Zalivske vojne", je tisoče NATO vojakov dobilo cepivo s smrtonosnim virusom antraksa. Leta 2002 pa je vojna v Iraku omogočila cepljenje širše populacije ZDA. Zdaj pa poskušajo z umetno ustvarjenim virusom prašičje gripe nekaj podobnega na širši svetovni populaciji. V projekt je vpletena Svetovna zdravstvena organizacija skupaj s samim političnim vrhom v ZDA - vključno s predsednikom Obamo. V juniju 2009 je bila proti vpletenim podana obtožnica, ki temelji na objektivnih dokazih. Mediji o tem seveda molčijo.

Kako je s cepljenjem v Sloveniji? "Društvo za svobodo odločanja" (SVOOD), ustanovljeno l. 2000, ki se poteguje se za svobodo pri cepljenjih, je v kratkem času zbralo vrsto pisnih pričevanj staršev iz vse Slovenije, katerih otroci - pred cepljenjem povsem zdravi - so po cepljenju utrpeli hude poškodbe imunskega sistema in imajo vrsto drugih zdravstvenih težav. Medtem večina naših zdravnikov in v njihovem imenu zdravstvena oblast zatrjuje, da je cepljenje popolnoma varno in učinkovito ter nas prepričuje, da je za zdravje vseh ljudi nujno.

Zahodnoevropske države (z izjemo Francije in Italije) ne poznajo obveznega cepljenja. Slovenija ima v primerjavi s Francijo in Italijo na programu veliko več obveznih cepljenj za otroke!

Na osnovi mnenja, da je Zakon o nalezljivih boleznih protiustaven, je Društvo sprožilo upravni spor pred upravnim sodiščem in ustavni spor pred ustavnim sodiščem. Pri tem imajo v mislih 35.člen ustave, ki nam zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Cilj prizadevanj društva je sprememba zakonskih aktov, ki niso v skladu s človekovimi pravicami in vključitev pravice svobodnega odločanja in privoljenja posameznika v vse vrste medicinskih posegov - tudi cepljenja.

Veliko koristnih informacij o cepljenjih, nevarnostih cepljenja in dogajanjih na tem področju najdete na spletni strni društva: www.svood.org

| Več...

Komentarji (1)

...
napisal T, 31 julij 2010

Zelo, zelo dober clanek! Sem ze posredovala, ker je prav da se ve.

Ime

Komentar

zmanjšaj | povečaj

Strinjam se s pogoji uporabe Pravila uporabe.

Dodaj komentar Preview