(Povzetek besedila Shai Tubeli-ja in Rachel Meron ter razmišljanj avtorja besedila)

Čas je za novo znanje o nas. Čas je za učenje - tokrat takšno, ki ni omejeno z materialnostjo in preteklostjo, "učenostmi" in koncepti. Učenje je spoznavanje. Spoznavanje življenja. Življenje današnjega človeka skoraj v celoti teče po miselnih vzorcih. Kaj je vzorec, način mišljenja, čutenja, obnašanja? Kako deluje um? Kako deluje misel? Kako pride do ustvarjanja miselnih vzorcev? Vsa ta vprašanja bomo vzeli pod drobnogled v nadaljevanju. V življenju je poznavanje teh stvari preveč pomembno, da bi jih puščali ob strani.

Učenje je užitek! Vsakič, ko imamo priložnost osvojiti novo znanje, vemo, da smo blizu lastni spremembi. Je kar razburljivejšega? Vse neprijetne stvari, ki se nam in v svetu dogajajo, so vzpodbuda za spremembo.

Svoboda misli ne obstaja. Ni svobodnega mišljenja, ker misel ni svoboda. Ustvariti moramo drugačen človeški um, ki bo svoboden. Danes resnična svobodna volja ne obstaja, ker je um preveč pogojen, da bi lahko govorili o njegovi svobodi. Toda človeška zavest ima potencial svobodne izbire. Bog je »stopil vstran«, takorekoč izginil iz človekovega življenja, da se lahko rodi skozi človekovo zavedanje. To je volja in namen Stvarnika. Božja volja je, da je človek dejaven, ustvarjalni Bog.

Misel in um

Počasna misel kreira probleme. Hitra misel rešuje konflikte.

Življenje je večdimenzionalno, misel je linearna. Misel deluje premočrtno, po delih ali konceptih. Ko se um začne polniti s koncepti, ni več prostora za svetlobo.

Misel je instrument uma, umski fenomen med vtisom in reakcijo nanj. Funkcija misli je obravnava podatkov, pojmov in oblik, omejena ter pogojena s spominom. Misli neprestano izhajajo iz spomina in rojevajo nove misli v skladu z spominskim zapisom. Hotenja, želje, vzorci in reakcije so vrsta inercije - nedejavnosti. Ta avtomatizem ni stvar izbire, ker deluje v zaprtem (začaranem) krogu, iz katerega se ne zna prebiti.

Ko se "miselni stroj" zave svojega avtomatizma, lahko uvidi, da ne more preprosto ustaviti tega samodejnega procesa. Tehnike in vaje za um nam ne morejo prinesti notranjega miru. Ni težko uvideti, da smo ujetniki svojih misli. To razumevanje povzroči sprostitev. Ničesar ne moremo storiti proti mislim, ki se kar naprej porajajo. Vse duhovne vaje, ki temeljijo na volji in naporu za ustavitev misli (hočem doseči mir...) delujejo v zaprtem krogu in ustvarjajo še več vtisov - vzorcev. Zakaj? Ker je funkcija uma proizvajanje misli, to pa ne more pripeljati v tišino ali mir, in tudi ne k Stvarniku. Že stoletja misel poizkuša priti k Bogu, sprostitvi, se posti, kaznuje, mentalno koncentrira ter pozna vse vrste mentalnih vaj. Vse te strukture je oblikoval človekov um in se na koncu ujel vanje.

Prav ironično je, da religije in duhovne tradicije nadaljujejo z ohranjanjem miselnih tehnik, s čimer proizvajajo še več vzorcev. Zato religije ne vodijo k želenemu cilju. Ko to doumete, zavržete vsako religijo in znano ali obstoječo duhovno pot, ker razumete, da "pot" pomeni le še več miselnih vzorcev in konceptov. Sočustvujte z množicami ljudi, ki verjamejo v rituale!

Sprostitev nastopi takoj, ko razumemo, da nobena manipulacija ne more zaustaviti misli. To nas pomiri. Ko smo sproščeni, se vzpostavi stik z našimi subtilnimi telesi - eteričnimi, avričnimi polji; ustvarimo kanal, skozi katerega prihajajo barve, vizije, sporočila. Tako se povežemo s kolektivnim mentalno-duhovnim poljem.

Pravo razumevanje pomeni, da so vse sestavine - izziv, misel in čustvo, zlijejo v eno. Za zdaj to vidimo kot posamezne dele. To pomeni delovati na nov način, neodvisen od starih miselnih »orodij« in uporabe konceptov. Treba je biti »gol v življenju«; tako poslušanje in usmerjena pozornost postaneta nekakšna zunanja inteligenca. Važno je srečati realnost, kajti realnost je vedno nova. Ko celovito poslušamo, ko smo zares prisotni v sedanjem trenutku, ni časa za misel. Um postane aktiven, celostno dinamičen in ne mentalno linearen.