Ali je možno, da nas je um - to zveličavno sredstvo napredka naše civilizacije - pripeljal v slepo ulico? Na to vprašanje lahko seveda odgovori le tisti, ki dobro pozna delovanje uma, pa tudi njegove (doslej večini) še nepoznane potenciale. Žal je odgovor pozitiven. Um je v svojem razvoju zaostal, ker se je ujel v mehanizem, v katerem se je tako rekoč »zaciklal«. Iz zanke se lahko izmota le tako, da razbije goro ustaljenih konceptov, vzorcev in metod, ki jih je zgradil v preteklosti in ne odražajo več sedanje stvarnosti.

V čem je zagata?

Današnja znanost je ujetnica materialističnega svetovnega nazora. Z omejitvijo na materialno plat stvarnosti, ki je sekundarnega pomena, se je odrekla temeljitejšemu spoznanju objektivne resničnosti, ki je duhovne narave. Materialistični nazor pomeni veter v jadra lažnemu jazu, ki se identificira z umom. Um je odrinil vse kategorije čutenja, od čustev do intuicije in stika z višjimi strukturami človeka. Um, človekovo orodje, ki je nesposobno globljega spoznanja in zavedanja, je prevzel popolno oblast nad zavedanjem. A v tem slonokoščenem stolpu se je pričel dušiti, in tako, poln samega sebe, zapada v cinizem in nezadovoljstvo.

Iztekajoča doba, ki je v znamenju individualizma je čas nesvobodne volje (čas izmov: stalinizem, komunizem, socializem...). Ljudje so bili prisiljeni ubogati pravila, misliti na določen način. Ker smo sprejeli programe strahu za svoje, si med različnimi možnostmi, ki obstajajo, običajno izberemo eno, ki je strah. Druga možnost je pogum, so pa še druge... Če se identificiramo s strahom, postanemo strah in potem še rečemo: 'Strah me je!' To je končni rezultat identifikacije s to možnostjo.

Naslednja stopnja razvoja pomeni odreči se individualizmu, in sicer tako, da se naš im kozmični interes zlijeta v eno. Sprejmemo voljo vesolja, ker tako čutimo, prostovoljno se odrečemo svoji svobodni volji, ker jo kombiniramo z voljo vesolja. Na ta način človek več na pripada sebi.

Velike težave, ki jih človeštvo danes preživlja, so odraz velike razlike med tehnološko (umsko) in duhovno razvitostjo, kar povzroča v nas neravnovesje. Ko se bo človek naučil združiti duhovnost in tehnološki napredek, bo omogočen dandanes nepredstavljiv razvoj, ki bo omogočil ero miru in blagostanja. Zemlja ne bo več solzna dolina.

Vsi koncepti religij na svetu definirajo Boga kot nekaj statičnega, popolnega. Religije imajo namen ločiti človeka od Boga, ker je to mehanizem, ki omogoča silno manipulacijo s človekom. Verski voditelji preslepijo vernike z lažno predstavo, da moč, ki pritiče le Stvarniku, pripada njim, obenem pa pretrgajo vez človeka s Stvarnikom in iz slednjega napravijo pokveko. Človek se mora dojeti kot del božanske esence, Stvarnika, ki je dinamična, razvijajoča se, neskončna in ustvarjalna entiteta. To je največja ekstaza, zanosna izkušnja za človeka, ki jo izkušajo razsvetljeni ljudje. Na ta način, ko človek spoznava, da ni ločenosti med Stvarnikom (Bogom) in človekom, odkriva svoje bistvo, to pa je smisel celotne božanske igre.

Razvoj v novi svetlobi

Vesolje je polno inteligence, ki je dejavna pri gradnji in razvoju sedanjih svetov. Inteligenca, ki je še ne razumemo, stoji za vsako cvetlico, vsakim živim in neživim telesom in za vsem, kar diha z življenjem. Ko se začnemo povezovati s to inteligenco, začenjamo delovati skupaj. Končni cilj je vse pripeljati v Enost. Tudi človeški um lahko - ko se odpove iluziji o svoji ločenosti od Enosti, vesolja ali Stvarnika - prične delovati kot delec nepojmljivega božanskega uma.

Vse stare strukture se sesedajo. Duh in materija se združujeta - nastaja nova zavest, ki ima dostop do večjega števila (duhovnih) dimenzij. Telesa bomo izkušali manj fizična, manj težka, bolj bomo »zračni«. Nastaja zmes kolektivne in osebne zavesti. Zavest se ne razvija linearno, temveč spiralno. Po dolgem zastoju neskončna Inteligenca, ki prežema celotno vesolje, pripravlja skok v zavesti človeka. Gre za proces evolucije zavedanja.

Posamezniki in planet Zemlja, ki je živo bitje, postopoma postajamo vse boljši prevodniki za svetlobo. Manj razvita bitja premorejo malo svetlobe. Več ko je zavedanja, večja je možnost prevajati svetlobo. Od ravni zavedanja je torej odvisno, koliko svetlobe lahko pride v telo. Več ko je zavedanja, več luči lahko vstopi in več ko je luči v telesu, boljši prevodnik božanske energije je to bitje.

Ko um sprejme - dopusti vstop svetlobe - brez interpretacije, svetloba vstopi tudi v telo in spremeni njegovo strukturo.

Nove svetlobe ne moremo sprejemati, če ji vstop preprečimo s tem, da sežemo v spomin po odgovor. Svetloba je znanje, je energija. Ko uporabljamo stari um, gremo po odgovor v temo. Um se instinktivno brani novega, kot pračlovek, ki se boji medveda. Sodobni ljudje se odzovemo podobno kot pračlovek - takoj moramo poznati odgovor in biti pripravljeni. Ali nam je danes to še potrebno?

Nova inteligenca

V nasprotju s sedanjim umom, ki se vrti in tava po ustaljenih konceptih kot njihov ujetnik, se nova inteligenca razvija v smeri svobodnega, neomejenega uma, dinamičnega uma. Posamezniki s takšno inteligenco bodo ustvarjali prihodnost po svoji volji. Nov um vključuje sposobnosti, ki si jih danes ne znamo predstavljati. Postane kreativen v pravem pomenu besede; ustvarja z mislijo - to sicer počnemo tudi zdaj, a na mnogo bolj primitiven način.

Živeti življenje pomeni biti življenje, ne interpretirati ga. Nič ni bolj nesmiselnega kot »živeti po programu«. Življenje tako zamenjujemo s poljem misli, kjer je strah, navezanost, tesnoba... Hranimo se s predstavami in vtisi, ki povzročajo jezo, razočaranja, napetost, užaljenost, strah... Naše življenje odseva strah.

Vsak nosi v sebi iskro zavedanja, v kateri je sporočilo Velikega programa, ki v vsebuje načrt najvišjega poslanstva; z njo lahko razumete ves program. Bistveno spoznanje je, da vse izhaja iz ljubezni in se pomika k njej. Napredujete k spoznanju namena Življenja. Zaveste se svojega namena ter edinstvenega prostora Večnega Bitja brez začetka in konca, kjer je duša samostojna in hkrati združena z Virom. Takrat lahko razumete, kako pomembno je za vas biti utelešen. Razumete tudi, da ste večni in da v fizičnem telesu sledite cilju, ki je posvečen zelo visokemu namenu.

Če resnično želimo napredovati kot človeštvo, moramo na avtentičen način pustiti preteklost za seboj.

| Več...

Komentarji (0)

Ime

Komentar

zmanjšaj | povečaj

Strinjam se s pogoji uporabe Pravila uporabe.

Dodaj komentar Preview