Srečanje z dragimi v onostranstvu

Takoj po smrti te pričakajo vsi, ki si jih imel rad - tako tisti, ki so umrli pred tabo, kot oni, ki bodo umrli za tabo. Trenutek srečanja s prijatelji in dragimi je za marsikoga veliko presenečenje oz. šok. Človek namreč ni posameznik temveč individualni vidik vsega, kar je. V duhovni stvarnosti stojijo ob tebi tvoji predniki ter tvoji nasledniki - drug ob drugem. Čas namreč v duhovnem svetu ne obstaja. Vse se dogaja istočasno in vzporedno, vtis o zaporednosti - občutek časa - je le način dojemanja uma v snovnem svetu. Resnica je: nikoli nisi sam.

Kontakti z umrlimi

Neposreden kontakt z dušami umrlih je običajno možen le sposredovanjem pomočnikov - angelov. Razlogov je več. Nekatere duše se še ne zavedajo dovolj, kje so. Kontakti s snovnim svetom duše lahko zmedejo, jim otežujejo napredovanje. Treba se je spustiti na nižje sfere, kar zanje ni prijetno in ugodno, zato pogosto to storijo preko posrednikov - angelov. Kontakti pa sploh niso možni, če se je duša medtem že reinkarnirala.

Prikazovanje umrlih takoj po smrti ni nič nenavadnega. Nedavno umrli posedujejo še veliko materialne moči, ki jo lahko uporabijo.

Vsak človek je medij. Medialno sporazumevanje je prajezik univerzalnega življenja. Vsak trenutek smo inspirirani skozi duhovna bitja iz onostranstva. Vsak človek je telepatsko povezan z duhovnimi bitji - vzpostavljen je duhovni most. Vpliv onostranstva na dogajanja v tem svetu ni majhen.

Oteževalne okoliščine

Večina ljudi, ki zapuščajo fizični svet, je zelo nevednih in so zato zelo nemočni. Duhovno spoznanje olajša in močno poenostavi proces umiranja in prehod v onostranstvo. Smrt materialistov in negativno usmerjenih je bolj zapletena in naporna. Tisti, ki gledajo na smrt kot na popoln konec, umrejo teže kot drugi. Brezbožne duše se v glavnem ne želijo ločiti od telesa, to pa proces smrti oteži in zaplete. Duhovno manj razvite duše imajo v začetku težave s sluhom in vidom. To lahko traja nekaj zemeljskih let. Posebno težko je „prebuditi" tiste snovno usmerjene duše, ki so umrle v spanju. Tem je posebno težko pomagati, saj nikakor ne morejo dojeti, da niso več v snovnem svetu na Zemlji.

Smrt otrok

Majhni otroci umrejo brez izjeme - zato, da bi izpolnili višje cilje nekoga drugega. Vendar se zelo hitro premaknejo skozi prvo fazo umiranja in se takoj približajo zlitju z Esenco. V posmrtnem življenju »odrastejo«.

Duše otrok, ki najpogosteje še nimajo zemeljskih izkušenj in spominov, se zelo hitro reinkarnirajo. Če starši niso odgovorni za njihovo smrt, pogosto celo istim staršem.

Vse duše pridejo v snovni svet zato, da bi izpolnile svoje osebne načrte, vendar je lahko ta njihov načrt bolj povezan z drugimi kot pa z njimi samimi. Mnogo duš pride tudi zato, da bi izkusile radost vključitve v kak drug načrt »sopotnikov«. Včasih lahko to dosežejo le z zgodnjim odhodom s sveta. A to za dušo nikoli ni tragedija, saj s tem soglašajo. Duše med seboj sklepajo dogovore o vlogah v skupnih inkarnacijah.