Resnice ni mogoče v nedogled pometati pod preprogo. Dlje kot je zatirana, z večjim pokom slednjič plane na dan. V času, ko prihajamo v silno zanimive astrološke razmere in smo priča rušenju preživelih družbenih sistemov, se vse bolj razkriva tudi resnična podoba današnje znanosti. Ta že stoletja ni le dekla kapitalu, temveč je doživela grdo zlorabo, kar jo je oropalo njenega plemenitega poslanstva. Namesto da bi bila ostro, plemenito in rešilno orodje civilizacije ter omogočila napredek k svobodi, blagostanju in srečni prihodnosti, je v službi kapitala pomočnica tistih, ki uničujejo naravo ter si prizadevajo za zasužnjevanje, razčlovečenje človeka in uničenje njegovega dostojanstva.

Če bi si nek zavojevalec planeta želel podrediti določeno človeško družbo ali civilizacijo, bi v prvi vrsti moral preprečiti njen napredek in svoboden razvoj. Zato bi si moral pridobiti prevladujoč vpliv nad znanostjo, ki je običajno nosilka napredka, naprednih idej in vsestranskega razvoja družbe. Z usmerjanjem znanosti v slepe ulice in vsiljevanjem lažnih konceptov in teorij bi lahko zadrževal družbo v stanju nevednosti ter posledični materialni in duhovni revščini, zaradi česar bi bilo takšno družbo lahko izkoriščati.

Nadzor človeštva je najlaže izvajati z nadzorom energije in informacij. Ker se tako rekoč nič ne da napraviti brez energije in informacij, je zelo pomembno, da so energijski viri in mediji v rokah vladajoče elite, znanost pa takšna, da ne omogoča izrabe virov, ki jih ni mogoče nadzorovati. Nadzorovana energija omogoča izkoriščanje in nadzor človeštva brez konca, nadzorovani mediji pa po želji njihovih lastnikov oblikujejo javno mnenje.

Usmerjanje proč od obstoječih energijskih virov in medijev je neposredna grožnja vladajoči oligarhiji. Zato se tudi pri deklarativnem vlaganju v obnovljive, trajnostne vire, vlaga le v tiste tehnologije, ki so večinoma neperspektivne in neučinkovite (vetrne elektrarne, fotovoltaika,…) Resničen znanstveni napredek ni zaželen, ker pa občasno le prihaja do kakih znanstvenih prebojev, se brž vzpostavi dimna zavesa, ki omogoča, da se nepridiprava umakne iz oči javnosti. Prikrit nadzor znanosti, medijev in tiska je zato že stoletja dobro utečena praksa, s katero pa si nismo belili glave, ne vedoč, kaj se za njo skriva. A napredka ne more biti, dokler tega ne spremenimo.