Da bi se strahu lotili na pravem koncu, je treba miselno tvorbo v našem razumu poprijeti in pregledati pri koreninah, to je pri predstavah in prepričanjih, ki se povezujejo s temeljnimi idejami o vesolju, Stvarniku, kozmičnih danostih, življenju, potrebah in omejitvah itd. Če želimo najti pot iz labirinta napačnih predstav, se moramo zavedati, da lahko napredujemo le tako, da se z uporabo miselnega orodja, ki se imenuje dvom, odlepimo od starih gledanj. Nadomestiti jih morajo nova spoznanja - tista, ki niso obremenjena s strahom in vsiljenimi idejami, in takšna, ki jih lahko potrdimo z notranjim izkustvom.

Strah je pojav, ki zadeva popolnoma vsa področja življenja, kjer je človek dejaven. To pa zato, ker se povezuje z najbolj osnovnimi mehanizmi razmišljanja in dojemanja ter miselnimi postavkami, ki so temelji naše spoznave stvarnosti. Ker je temu tako, se strahu ne da kar tako priti do živega ali ga obvladati. Miselna zgradba je kot drevo, ki ima nekaj krepkih korenin (osnovni miselni postulati), iz debla pa izraščajo številne veje in vejice (posamezna izpeljana prepričanja) z listi na koncu (izkušnje, ki potrjujejo prepričanja).

Človek je razumsko bitje; vse, kar doživlja in razmišlja, vključuje njegov razum. Umski proces v razumu temelji na nekaterih osnovnih prepričanjih, ki so se vzpostavila v daljni preteklosti in se kot tradicija in družbeni spomin prenašajo iz roda v rod. Vsi kompleksnejši miselni procesi temeljijo na teh osnovnih premisah in so pravzaprav samo »zoomiranja« le-teh, da bi se naposled izluščilo neko izkustvo. Ker um ve kaj početi le s tistimi informacijami, ki jih razume (zna pojasniti z osnovnimi postulati), se v njem kot izkušnje zbirajo predvsem tista spoznanja, ki so v sozvočju s temi postulati. Vidimo, slišimo, zaznavamo in pomnimo zato predvsem tisto, za kar smo »sprogramirani«. To pa je tisto, zaradi česar ima vsak človek svojo resnico.

Ljudje smo neke vrste živi filtri, ki v svojo zavest spuščamo le tiste informacij in vtise, ki so v skladu z našo življenjsko naravnanostjo. Dokler nas nekaj ne »strezni« smo tako najpogosteje slepi za informacije, ki prinašajo objektivnejšo resnico. Streznitev je najpogosteje posledica hude bolezni, osebne stiske, hude izgube ali česa podobnega, saj se takrat lahko zamajejo in pod vprašajem znajdejo prepričanja, ki ne temeljijo na »objektivni realnosti«. Ob bolečini, ki je pogosta spremljevalka takšnih streznitev, postanemo boljši, obenem pa smo sposobni napraviti tudi premik k višjim resnicam, k večjemu zavedanju. A obstaja tudi »neboleča« pot – pot razuma, ki se odpre, kadar začutimo v sebi močan impulz k osebnostnemu napredku. Takšna pot, miselni preboj, se lahko odpre ob branju tekstov, v katerih se skriva Resnica. Morda pa je eden takšnih tudi tale, ki ga pravkar berete.

Kdor se nadeja, da bo v tem besedilu našel recept za hitro zmago nad strahom, bo razočaran. Kot je bilo iz doslej povedanega mogoče razbrati, gre za proces duhovne rasti, napredovanja v zavesti, torej proces, ki se ne more zgoditi čez noč in brez precejšnjega truda. Ali ste sposobni za sedanje čase precej čudna in nenavadna stališča, s katerimi se boste v nadaljevanju srečali, sprejeti in z njimi nadomestiti vaša sedanja prepričanja? Naj ponovim – gre za spremembo samih miselnih temeljev, na katerih temelji sedanja logika in mehanizmi razuma. Nekateri boste vse to laže sprejeli, drugi težje – odvisno od tega, kako daleč ste že »prikopali« v rudniku življenjske modrosti.

Ob povedanem bi si kdo utegnil misliti, da gre zopet za nekakšno filozofiranje in preganjanje megle zaradi nabiranja ego-točk avtorja teh vrstic. Toda resnica je drugačna. Gre za preposto in iskreno željo, da bi osupljive informacije, ki sem jih uspel v več kot dveh desetletjih svojega iskanja izbrskati iz gore knjig in literature, posredoval tistim, ki vas muči podobna žeja kot mene. Zakaj bi teh informacij, ki so bile prikrivane toliko časa in so bile privilegij izbrancev, ne podelil z vami, da bosta resnica in spoznanje lahko oplemenitila še koga?

Vsak, ki se bo obravnavanega podviga lotil, bo deležen »blagoslova« (v obliki višje kakovosti bivanja), kakršnega si ne zna niti predstavljati. Kajti Stvarnik bogato nagrajuje tiste, ki se odločijo spoznati njega. To je namreč osnovni smoter njegove igre.