|
(starec:) Pozdravljen, mladi mož.
Danes si videti ves nov.
(Tomaž:)
Dobro opazuješ, stari. Za tole srajco in copate sem dal tako malo keša, da se
mi kar smeji. Človek bi rekel, da nisem plačal niti stroškov materiala. Je pa
res kul, da se da zadnje čase kupiti stvari po takšni ceni.
Videti je, da ti to zelo ugaja.
Kaj bi mi
ne! Tako se da kar nekaj privarčevati. Če cvenka nimaš dosti, ti to že kaj
pomeni, ne?
Na kratek rok morda to celo drži, na
dolg rok pa ne bi rekel.
Kako to
misliš?
Kadar naletiš na kak neobičajen
pojav, se je dobro vprašati, kakšen trik se skriva za njim. In tule je skrit trik, ki ni prav nič razveseljiv.
Zdaj te pa
res ne razumem. Malo razloži. Jaz bom pa medtem zehal, da bom bolj odprte
glave.
No, le zehaj. Blago, ki si ga kupil
po tako smešni ceni, je bilo bržkone narejeno na Kitajskem. Uporabljeni
material ni najslabši, kakovost izdelave pa verjetno ni ravno dobra. Hlače in
copate boš verjetno kmalu vrgel v smeti, saj boš razočaran nad kvaliteto, in pri
tem se ne boš veliko sekiral, saj si vse skupaj zelo poceni dobil. Je tako?
Mislim, da
prav razmišljaš. In kaj je s tem narobe?
Življenjska doba teh izdelkov je
zelo kratka, kar ima naslednje posledice: material in energija za proizvodnjo
tega blaga bosta (predčasno) vržena proč, kar je škoda: energija (elektrika,
nafta) je šla po nepotrebnem v nič, naravo pa tako po nepotrebnem onesnažimo z
neuporabnimi izdelki. In za povrh moraš zopet investirati denar, da si kupiš
drug izdelek, ki bi ti dlje časa služil.
Hm. Imaš prav. A kupil bom zopet
takega, saj bi jih za ceno enega običajnega dobil štiri ali pet.
In boš s tem zopet povzročil enake
posledice. In ko se boš naveličal poceni srajc in copat, boš naposled kupil blago
z višjo kvaliteto, ki ti bo služilo mnogo dlje in ga ne boš tako hitro zavrgel,
saj bo imelo v tvojih očeh večjo vrednost. Drži?
Zadel si
stari. In kaj potem?
Razmišljajva naprej. Zavrgel boš
torej štiri ali pet srajc, preden si boš kupil eno, ki bo zdržala dalj časa.
Koliko odpadkov si s tem ustvaril? Koliko dobrih surovin energije je šlo v nič
po nepotrebnem, saj bi z nekoliko kvalitetnejšim pristopom blago lahko postalo
mnogo bolj trajno.
Dobro, to
ni najbolje, a zaradi odpadkov ni kake hude frke. Produciramo jih tako ali
tako. Za energijo pa se ne sekiram, naj
se s tem ukvarjajo Kitajci.
Morda z odpadki še ni tako hudo, a
ta problem se vse bolj zaostruje. Zaradi po nepotrebnem porabljene energije pa
vsi čutimo posledice – izpusti CO2, kot veš, povzročajo kup negativnih učinkov
- pregrevanje planeta, vremenske
spremembe… A ne želim ti brati levitov. Poglejva si raje drugo plat zgodbe.
Kaj ima še
drugo plat?
In tretjo. Poglejva najprej drugo
plat. Zavedati se moraš, da se vsako neetično dejanje prej ali slej vrne k
tistemu, ki ga je storil. S tem, ko si kupil poceni blago, si ustvaril posel
industrijalcu na Kitajskem. Ta izvaja posel s sramotno nizkimi mezdami, nakaj
deset tolajev na uro, in s tehnologijo, ki prekomerno onesnažuje okolje. Z
nakupom tega blaga podpiraš in vzpodbujaš takšno izkoriščanje in onesnaževanje
okolja. Tako lahko pričakuješ tudi širjenje proizvodnje in naraščanje stisk
delavcev. Kaj praviš k temu?
Reveži gor,
reveži dol. Ali sem jaz kriv, da tako izkoriščajo svoj folk?
Če takšno blago kupuješ, podpiraš tudi
način proizvodnje tega blaga z vsemi socialnimi okoliščinami vred. Torej si na
posreden način sokriv za to. Če bi hotel delovati etično, bi tega ne podpiral,
temveč obsodil in poskušal preprečiti neustrezno ravnanje – najpreprosteje
tako, da blaga ne bi kupil.
Okej, priznam.
To res ni etično. A kako naj vem, da delavce tako izkoriščajo? Kje na izdelku
to piše?
To je tisti trik v ozadju nizke
cene, o katerem sem ti govoril prej. Takoj ti mora biti jasno, da nekaj smrdi.
A pojdiva še k tretji plati zgodbe. Ta ti bo najmanj všeč. Ko z nakupom poceni
blaga podpreš razmah prodaje kitajskega blaga, sprožiš plaz, ki bo
najverjetneje doletel tudi tebe, gotovo pa tvoje otroke in narod, ki mu
pripadaš. Zaradi poceni delovne sile se, kot si že slišal v zgodbah o
globalizaciji, industrijska proizvodnja seli iz razvitega zahoda na vzhod –
tudi iz naše države. Zapirajo se vse mogoči obrati in tovarne, saj s cenami ne
morejo konkurirati poceni blagu z vzhoda. To pa pomeni izgubo delovnih mest in
brezposelnost.
Kaj hočeš
reči, da bo zaradi mojega nakupa kitajske srajce prišlo do tega, da bodo moji
otroci brez službe?
Zaradi enega nakupa seveda ne, če pa
bodo takšni nakupi splošen pojav, pa prav gotovo. To je že sedaj realnost, ki
jo na lastni koži občutijo delavci v razvitih državah zahodne Evrope.
Brezposelnost narašča, proizvodnja se seli na vzhodno poloblo. Ob sedanjih
trendih se zna zgoditi, da bo takšna politika omogočila takšen razcvet Kitajske
in drugih azijskih držav, da se bodo vloge počasi, v nekaj desetletjih,
zamenjale: govorili bomo o razvitem vzhodu in nerazvitem zahodu.
Ej stari,
zdaj si me pa dotolkel. Kaj se zgodi zaradi tako banalne zadeve, kot je nakup
poceni srajce! Veš kaj, obljubim ti, da bom kupoval samo še zahodno ali pa
domačo robo. Kitajci pa naj ostanejo kar tam, kjer so. Čakaj, morda pa lahko
srajco tudi vrnem nazaj, zdaj se skoraj ne opazi, da je že malo prešvicana…
Objavi v svojih priljubljenih socialnih omrežjih
 |
super zgodba, poučna se strinjam..samo bi dodala to, da so s to poceni delovno silo oz. negativno energijo začeli veliko večji proizvajalci kot pa te no name majčke srajčke. tudi ko ste oz. ko kupite priznane znamke, plačate veliko za malo..