Oboroženi z zgornjim spoznanjem - in ostalimi iz besedila Zavest je ključ - se lahko napotimo k enemu najpomembnejših ciljev - spoznanju svojega bistva, ki je hkrati bistvo vsega, kar je. Zdaj lahko storimo pomembne korake na poti dviga lastne zavesti, ki naposled pripeljejo do "razsvetlitve«" ali »realizacije«.

Najprej se moramo vprašati, kaj je iluzija in kaj v naši zavesti je »pristno, objektivno dejstvo«. Spoznali smo, da smo obkroženi z množico iluzij, ki jih zmotno obravnavamo kot realna dejstva. Vse, kar je prehodno, začasno, ni pomembno. Zanima nas tisto, kar je nespremenljivo, trajno. Le tu je lahko skrit odgovor

»Jaz sem« je bistvena, temeljna ugotovitev zavesti, na kateri je zgrajeno vse drugo. Kdo bi si namreč lahko karkoli predstavljal, če ne bi obstajal in bival kot entiteta, ki lahko opazuje? »Jaz sem« pa ni le zavedanje in misel, temveč tudi kompleksen občutek, ki se povezuje s telesom, dušo, egom itd. Vse raste iz »jaz sem«!

Zavest »jaz sem« je sestavljena iz dveh delov. Prvi del - »jaz« - pomeni, da obstaja neka entiteta, ki se vidi ločena od vsega drugega. »Jaz« se namreč nanaša na nekaj, kar je sposobno opazovanja neskončne mase vsega drugega, neskončnega vesolja. Ta »jaz« nastopa kot entiteta, ki lahko tvori odnos z vsem ostalim. »Jaz« je individualna zavest, ki se zaveda samega sebe in vsega okrog sebe.

Drugi del - »sem« - pa pomeni, da ta ločena identiteta, »jaz«, obstaja, biva, živi, se zaveda svojega obstoja in mislimo si, da tega ni mogoče zanikati, saj nam to dokazuje naših 5 čutov. »Sem« pomeni isto kot »živim«, »se zavedam«, torej gre za obstoj zavesti, ki je značilnost živih bitij. Izjava »sem« se nadalje nanaša na sedanji trenutek. Sem namreč pomeni »sem tukaj in zdaj«. Ne moremo namreč bivati v preteklosti ali prihodnosti temveč izključno "zdaj".

Izjava »jaz sem« ima pridih identitete, ki je večna, kajti, ko je prisotna zavest »jaz sem«, ni obenem prisotna nobena slutnja, da je trajanje bivanja omejeno. Ko spoznamo, da je čas iluzija, da obstaja le večni »sedaj«, ki ga je mogoče z različnimi tehnikami sekvenčnega opazovanja spremeniti v čas, takrat se lahko celoviteje zavemo svoje večne narave.

Vedno znova spregledaš nadvse očitno dejstvo: tvoja najgloblja zavest Jaz sem nima nič opraviti s tem, kar se dogaja v tvojem življenju, z njegovo vsebino. Zavest Jaz sem je eno z Zdaj. Vedno ostane ista. V otroštvu in starosti, v zdravju in bolezni, ob uspehu in porazu: Jaz sem - prostor sedanjega trenutka - ostaja na najgloblji ravni nespremenjen. Ponavadi ga nehote zamenjuješ z vsebino, zato le bledo in posredno, ob pomoči vsebine življenja, doživljaš Jaz sem oziroma sedanji trenutek. Z drugimi besedami, okoliščine, tok misli in mnoge druge stvari tega sveta zasenčijo tvojo zavest. Čas zasenči Zdaj.
Tako pozabiš na svojo ukoreninjenost v Življenju, na svojo božansko resničnost in se izgubiš v svetu. Zmeda, jeza, potrtost, nasilje in spori se pojavijo, ko ljudje pozabijo, kdo so.
Vendar je zelo preprosto spomniti se resnice in vrniti se domov: Jaz nisem moje misli, moja čustva, moja doživetja. Jaz nisem vsebina mojega življenja. Jaz sem Življenje. Jaz sem vesolje, v katerem se vse dogaja. Jaz sem zavest. Jaz sem Zdaj. Jaz sem.
Eckhart Tolle: Sporočilo tišine, str 64 /89/