Iluzija pogojnosti (8)

Da bi bila sodba upravičena, mora obstajati nekaj, česar ne razumemo o ljubezni. Obstaja pogojnost. Božja ljubezen nas lahko zaobide. Ljubezen je pogojna – izpolniti moramo zahteve.

Toda Bog je to, kar je življenje. Ljubezen je to, kar je Bog. Življenje je, tako kot Bog, neumrljivo. Bog ne potrebuje pogojev. In tudi Božja ljubezen ni pogojna. Pogojna ljubezen je navidezno nasprotje. Eno izključuje drugo. Izkušnja pogojenosti in izkušnja ljubezni ne moreta obstajati v istem času na istem mestu. Naša zamisel, da lahko, nas zato uničuje. Naša civilizacija se je odločila, da bo živela v osmi iluziji na zelo visoki ravni. Zato ji grozi izumrtje. Izumrtje pa ne more groziti vam, če se zavedate svoje neumrljivosti, saj ste vendar življenje samo.

Vere pa so poleg zahtev razlagale tudi to, kako si pridobiti božjo ljubezen tudi v primeru, če nismo zadostili zahtevam. Tako so se porodile misli o odpuščanju in o odrešitvi. Bile so pogoji ljubezni. Naš Bog je govoril: ljubil vas bom, če…

Če bi se zavedali, da vsaka vera razlaga odrešitev drugače, bi ugotovili, da je v tej razlagi napaka. Tudi pogoje za Božjo ljubezen razlaga vsaka od religij drugače. Katera religija ima potem takem prav? Naša, kajpak, in vse druge religije se motijo. Ali res? V zamisli o pogojnosti se je očitno skrivala napaka. Treba jo je bilo popraviti. Z novo, deveto iluzijo.