Čeprav marsikdo zmotno misli, da ni tako, je odnos do entitete, ki jo imenujemo Stvarnik ali Bog, ena od najpomembnejših stvari v življenju človeka. Ta odnos se namreč zrcali praktično v vsakem njegovem ravnanju, saj predstavlja osnovno orientacijo, osnovni ton glasbe, ki jo s svojimi dejanji ustvarjamo. A to se nam odkrije šele ob podrobnejšem pogledu v naše delovenje.

Pravilen odnos do tistega, kar je izvor življenja, ustvari trden temelj, ki je osnova notranjega miru, zadovoljstva in samozavesti. Nepravilen odnos pa se zrcali v občutku nemoči, manjvrednosti, ločenosti, osamljenosti in v posledičnih strahovih in negotovosti.

Junija 2004 so v ZDA izvedli anketo, ki je pokazala, da 69% odraslih Američanov meni, da so verske razlike največja ovira za dosego miru v svetu. Nič ne bi moglo biti bliže resnici. Bi res morali dopustiti nestrpnost, če je ta ukoreninjena v verskem prepričanju? Imajo ljudje pravico verjeti v rasističnega Boga, ki meče na milijone nevernikov v pekel? Nekateri trdno verjamejo, da ima Bog višje interese kot je človeško življenje. Zaradi tega naj bi lahko nekaznovano ubijali. Ali lahko s takšnim prepričanjem ustvarimo civilizacijo miru?

Ne glede na to, ali se imamo za vernika ali ateista ali pa celo za simpatizerja kake eksotične verske tradicije in filozofije, so nekateri od teh stereotipov tako globoko zakoreninjeni v nas, da se jih preprosto ne zavedamo. Gre za stereotipe, povezane z Bogom, s človeškim telesom, odnosom do spolnosti in spolne usmerjenosti, nasprotnega spola in ljudi drugih ras ter veroizpovedi. Ali so ta prepričanja res tako nedolžna, kot se zdijo na prvi pogled? Odgovor se skriva v nadaljevanju.

Marsikdo med bralci utegne pomisliti: »Verska vprašanja me ne zanimajo, z Bogom in verskimi zgodbicami se ne ukvarjam.« Toda stvar ni tako preprosta. Številne predstave o nas samih in drugih, ki so pogojene s tradicionalno miselnostjo minulih stoletij, so preprosto del nas, kot osnovni mehanizmi, ki usmerjajo naše razmišljanje. So kot prepereli zidaki, ki podpirajo našo celotno miselno stavbo. Kakšen je na primer vaš odnos do telesa, spolnosti in nasprotnega spola? Nanju je odločilno vplival odnos vaših staršev in starih staršev. Ste prepričani, da v podzavesti niste obremenjeni s stereotipi o nečistosti, grešnosti? Tega se zelo težko zavedamo, saj gre za stvari, o katerih v rani mladosti, ko se oblikujejo, ne govorimo in ne razmišljamo, temveč le prevzamemo. Enako velja tudi za občutek krivde, predstavo o izvirnem grehu, manjvrednosti ateistov ter ljudi drugih ras in veroizpovedi.

Tradicija nas torej na različne načine, tudi preko kolektivne zavesti, opremi s (problematičnimi) predstavami, ki imajo korenine v verskih prepričanjih naših prednikov. Ali ste kdaj pomislili, kakšne so posledice tega dejstva? Ste se v zrelejših letih kdaj domislili, da bi morali spremeniti kako vaše  (prevzeto) stališče - denimo v zvezi z manjvrednostjo žensk? In vendar to stališče nedvomno vpliva na kakovost vaših odnosov z ženskami. Napačen odnos do spolnosti pa utegne voditi v bolezni spolnih organov...